brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je lastnica delnice, ne glede na to, da gre le za eno delnico majhne vrednosti.
mednarodna zaščita - izpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje
V konkretni zadevi ni izkazana morebitna podlaga za preganjanje iz 27. člena ZMZ. Tožnik namreč ni izkazal, da bi kjer koli javno izražal mnenja, stališča, ali prepričanje o potrebnih političnih spremembah na Kubi v smeri uresničevanja in varstva večjih svoboščin na področju podjetništva ali napredovanja na drugih profesionalnih področij zasebnih praks. Zgolj s podjetjem, ki mu je prinašal večji zaslužek od povprečja na Kubi, pa ni mogoče reči, da je izražal mnenje, prepričanje ali stališče, ki bi nasprotovalo politiki in metodam subjektov, ki naj bi ga preganjali. Tako v predmetni zadevi tudi ni mogoče reči, da je podana podlaga za preganjanje zaradi političnega prepričanja iz 5. alineje 1. odstavka 27. člena in 7. odstavka 27. člena ZMZ.
delovno dovoljenje za tujca - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - razlogi za razveljavitev - prijava začetka dela delavca - neenaka obravnava strank
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 člen 14. Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR; 2. Razvojna prioriteta: Gospodarsko- razvojna infrastruktura, Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnost točka 6 .
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij - razpisni pogoji - merila za izbor upravičencev - območja belih lis - neobstoj komercialnega interesa
Prijavitelji so morali, če so hoteli uspeti na predmetnem javnem razpisu, izpolnjevati v razpisu določene pogoje. Ker je pristojni organ ugotovil, da tožeča stranka teh ni izpolnila, je njeno vlogo pravilno zavrnil, ne da bi vlogo tožeče stranke ocenjeval po merilih za izbor upravičencev. Primarni pogoj za uspeh na razpisu je namreč izpolnjevanje osnovnih pogojev po predmetnem razpisu, v primeru, ko ti niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - skupno premoženje zakoncev - načelo zaslišanja stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da BPP potrebuje v zvezi z delitvijo skupnega premoženja in da je lastnica zidanice, ki spada v nerazdeljeno skupno premoženje. Zato bi ji moral upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe omogočiti, da se izjavi o ugotovitvah glede lastništva zidanice na podlagi podatkov zemljišče knjige in GURS, saj je za odločitev v tej zadevi bistveno, ali lahko tožnica z nepremičnino dejansko razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija - dovoljenost revizije
Tožnik bi imel verjetne izglede za uspeh z revizijo zoper sodbo samo, če bi tožnikove navedbe v prošnji za dodelitev BPP dale podlago za oceno, da bi bila revizija dovoljena iz katerega od razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnikove navedbe v prošnji in v dopolnitvi vloge pa tudi po presoji sodišča, enako kot meni pristojni organ za BPP, nimajo takšne vsebine.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZFPPIPP člen 224, 382, 382/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, pogoj za sprožitev osebnega stečaja ni podan.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetnika - vsebinsko povezana primera
Iz odločbe 15. člena ZOdvT
izhaja, da isto zadevo predstavljajo vsebinsko povezani primeri. Za takšen primer gre po mnenju sodišča tudi v obravnavanem primeru, ko je bil tožnik dodeljen za nudenje za brezplačne pravne pomoči prosilki, ki ji je bilo najemno razmerje odpovedano zaradi neplačevanja najemnine in je bila tožena na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev stanovanja in plačila najemnine; zahtevek za plačilo najemnine je v tem primeru prejudicialni, zahtevek za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev je izpeljava
tega zahtevka. Odvetnik pa lahko po drugem odstavku 14. člena ZOdvT na isti procesni stopnji prejme nagrado le enkrat.
industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma
Upravni organ je pri presoji podobnosti med znakoma pravilno upošteval le znamko tožnice, katere imetnica je bila v času odločanja o ugovoru. Tožnica namreč nima prav, ko zatrjuje, da je za presojo utemeljenosti ugovora relevanten trenutek njegove vložitve.
Izpodbijana znamka (Iskra ERO) zgolj zato, ker vsebuje isto besedo kot znamka tožnice (Iskra), le tej še ni zamenljivo podobna. Tožnica ima sicer prav, ko trdi, da je treba znaka presojati z očmi povprečnega potrošnika, vendar je upravni organ pravilno zaključil, da je relevanten potrošnik predmetnega specializiranega blaga praviloma bolj pozoren in si bo blago in storitve podrobneje ogledal ter se natančneje pozanimal glede njegovega izvora, kakovosti, cene in lastnosti izdelkov.
Prepozno vložene pritožbe upravni organ ne more presojati po vsebini. Ker stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija procesno odločitev, pa je tudi sodišče v upravnem sporu dolžno preveriti le utemeljenost oz. pravilnost procesnih razlogov za odločitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodni postopek - izplačilo dohodka na podlagi kasneje razveljavljene sodbe - vračilo davka - plačnik davka - popravek davčnega obračuna
Dohodek, izplačan A.A. zaradi nezakonite odpovedi pogodbe zaposlitve, je bil pravilno obdavčen kot plača. Kasneje pa je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je ugotovila nezakonitost odpovedi in odločila o obveznem izplačilu dohodka, ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki nezakonitosti odpovedi ni ugotovilo oziroma je tozadevni tožbeni zahtevek zavrnilo. S sodbo Vrhovnega sodišča je odpadla pravna podlaga za izplačilo dohodka po sodbi Višjega sodišča in s tem tudi pravna podlaga za plačilo obračunanih davkov in prispevkov kot davkov in prispevkov od plače. A.A. pa izplačanega (neto) zneska plače tožeči stranki kot izplačevalcu in plačniku davka še ni vrnil. Izplačilo A.A. tako še vedno predstavlja izplačilo dohodka ter je kot takšno podvrženo obdavčitvi. Zato ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da je zaradi sodbe Vrhovnega sodišča pravna podlaga za obdavčenje v celoti odpadla. Pač pa bi bilo treba pri odločanju upoštevati, da je zaradi izdane sodbe prišlo do spremembe pravne podlage za izplačilo in s tem do drugačne (davčne) opredelitve ter posledično do drugačne obdavčitve izplačanega dohodka. Ta lahko pripelje, če se ugotovi nižja davčna obveznost, do ugotovitve o preplačilu davka in s tem do drugačne odločitve v zadevi.
Zaradi poteka predpisanega 12-mesečnega roka v konkretnem primeru ni bilo (več) mogoče zahtevati oziroma predlagati popravka davčnega obračuna na podlagi 74. člena ZDavP-2. Zato je bilo mogoče uveljavljati vračilo plačanega davka le na podlagi 97. člena ZDavP-2.
Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da tožeča stranka ni glavni davčni zavezanec, saj po določbah ZDavP-2 vse posledice plačila oziroma neplačila davka, ko gre za davčni odtegljaj, bremenijo oziroma so v korist plačnika davka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je nedvomno bila nepopolna oziroma nerazumljiva, zaradi česar ga je organ pravilno pozval na njeno dopolnitev in mu poziv poslal v skladu s 87. členom ZUP na naslov, ki ga je tožnik navedel v prošnji (tako v rubriki ''stalno prebivališče'', kot tudi v rubriki ''naslov za vročanje'').
Tožnik manjkajoče izjave ni predložil niti v roku, niti kasneje, zato ni bilo mogoče preveriti obstoja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ je zato na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP tožnikovo prošnjo moral zavreči.
ZIS člen 107, 107/3, 107/9. ZIN člen 7, 7/2, 7/3. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. URS člen 22, 39, 74, 74/2. Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za usklajevanje skladnosti člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/1-10.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - ponudnik storitve informacijske družbe - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - sorazmernost ukrepa - svoboda opravljanja storitev v EU - razmerje z mednarodnim elementom
Pravno relevantna dejstva – da družba A. Ltd., ki nima koncesije za prirejanje iger na srečo, te prireja na spletni strani X., da dostop do te spletne strani poteka preko storitve pretvorbe tekstovnega naslova spletne strani v IP naslov in da je tožnik ponudnik storitev informacijske družbe, ki omogoča dostop do spletne strani X. med strankama niso sporna. Navedena dejstva pa so podlaga za pravno posledico iz devetega odstavka 107. člena ZIS – tj. izrek ukrepa omejitve dostopa do spletnih strani.
Sodišče ne more pritrditi stališču tožeče stranke, da ZIS v konkretnem primeru ni uporabljiv, ker (v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov) iger na srečo, ki se izvajajo izven ozemlja Republike Slovenije, ne more urejati. Navezne okoliščine namreč tudi v primeru, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava in pristojnost slovenskega sodišča. Teritorialna veljavnost ZIS zato ne more biti vprašljiva.
SEU je v svoji praksi zavzelo stališče, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 49. člena Pogodbe ES, če so za to izpolnjeni upravičeni razlogi (nediskriminatornost, sorazmernost).
Prepovedni učinek določbe devetega odstavka 107. člena ZIS je samo posledica izvajanja drugih določb. Zato po mnenju sodišča to ni tehničen predpis, kot ga šteje SEU, da bi bila potrebna njegova notifikacija.
Določba devetega odstavka 107. člena ZIS se nanaša na način uresničevanja pravice do svobode izražanja (39. člen URS) v primerih, ko se uresničuje po elektronskih sredstvih komuniciranja, na katerih se nedovoljeno prirejajo igre na srečo. Iz razlogov varovanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanj, zaščite potrošnikov pred škodljivimi posledicami igranja iger na srečo, pa je poseg v to pravico ustavnopravno opravičljiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Ker je izvršilni postopek pravnomočno končan, tožnica nima več na voljo pravnih sredstev, zato je njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena, zato je organ za BPP sprejel svojo odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje in jo pravilno utemeljil na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP.
javna cesta - občinska javna cesta - varovanjaeobčinske ceste in prometa - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste
Sodišče nima pomislekov o tem, da je prvostopenjski organ nedoločenim pravnim pojmom v določbi tretjega odstavka 31. člena Odloka o občinskih cestah Občine Jesenice pravilno določil vsebino, upoštevajoč pri tem namen pozitivnopravnih določb o varovalnem pasu ceste. Po teh namreč varovalni pas skupaj s cesto spada v območje ceste, raba prostora v varovalnem pasu ceste pa je omejena v interesu varnega odvijanja prometa, bodočega razvoja prometa in varovanja videza ceste. Zato je prvostopenjski organ mogel šteti, da bi bili prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve s predlaganim posegom v območje ceste z dejanskimi stanji nemožnosti uporabe dela (območja) ceste, ki predstavlja predmetni del varovalnega pasu ceste, s strani pešcev kot udeležencev v prometu za varno peš hojo, in nemožnosti bodoče izgradnje pločnika za pešce na predmetnem delu varovalnega pasu ceste;
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - cestno podjetje - nepravilna uporaba materialnega prava
V primeru, da je izkazana vključenost cestnega podjetja, je treba priznati status iz točke j) 7. alinee 2. člena ZVV. Ker prvostopenjski organ omenjene zakonske določbe ni uporabil v smislu navedene razlage, ampak jo je interpretiral tako, kot da se nanaša samo na podjetja, ki so se poimenovala cestna podjetja, je nepravilno uporabil materialno pravo.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZCeS-1 člen 3, 3/2.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna cesta - javna korist - potek cestnega prometa
Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta, temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Javni interes za razlastitev tožničinih nepremičnin je izkazan, če je na njih mogoča lokalna cesta, to je cesta, ki jo je po merilih mogoče kategorizirati kot lokalno cesto. V konkretnem postopku razlastitve bi bil v smislu prvega odstavka 2. člena ZJC oziroma drugega odstavka 3. člena ZCes-1 to legitimen interes za razlastitev.
kulturnovarstveni pogoji - kulturnovarstveno soglasje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Razlogi za izdajo zavrnilne odločbe so pomanjkljivi do te mere, da ne omogočajo zaključka o neskladnosti posega z varstvenim režimom. Iz Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Izola, na katerega se sklicuje prvostopenjski organ, ni razvidno, da gradnja, glede katere je tožnik vložil zahtevo za izdajo soglasja, ne bi bila mogoča. Iz odločbe ne izhaja utemeljitev, da se varstveni režim, torej prepoved novogradenj na obodu vasi in na terasastem pobočju, nanaša na tožnikovo parcelo in niso navedene okoliščine, na podlagi katerih bi izhajalo, da se tožnikova parcela, ki naj bi se nahajala v vplivnem območju omenjenega spomenika, res nahaja v območju, za katerega bi veljala prepoved novogradenj. Dejansko stanje v relevantnih okoliščinah je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi pomanjkljive obrazložitve pa izpodbijane odločbe niti ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnik v relevantnem obdobju, to pa je obdobje treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge, ni prejemal dohodkov oziroma ni prejel lastnega dohodka, zato v obravnavanem primeru tudi ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Tožena stranka ne more razlogov za zavrnitev tožnikove vloge utemeljevati s pogodbo o zaposlitvi, ob tem pa prezre dejstvo, da tožnik navedenih zneskov (še) ni prejel ter da se pri ugotavljanju lastnega odhodka vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, ki jih prosilec oziroma njegova družina dejansko prejme. Tožnik je šele v času reševanja svoje vloge sklenil pogodbo o zaposlitvi, zato se navedena okoliščina pri sami odločitvi o BPP ne more upoštevati kot relevanten podatek.