gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja - neskladnost objekta z zazidalnim načrtom
Zgrajeni objekt, ki ga želi tožnik legalizirati, bistveno odstopa od lokacijskih pogojev, ki so bili določeni z gradbenim dovoljenjem. Objekt je bistveno večjih dimenzij tako glede tlorisa kot tudi po višini, prav tako je popolnoma oblikovno spremenjen. Ker odstopanja niso v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu, je izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za spremembo gradbenega dovoljenja pravilna in zakonita.
ZGO-1 člen 157, 157/1. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 16, 17.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - razlogi za neskladno gradnjo
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora niso relevantni tožnikovi ugovori, da je do sprememb pri gradnji prišlo zaradi nujnih ukrepov zaradi zemeljskega plazu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovitev, da je večja verjetnost, da prosilec s pritožbo zoper sodbo o razvezi in dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo materi ne bo uspel, oprl na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da tožnik ni sposoben izvrševati starševskih dolžnosti.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - sprememba namembnosti objekta - vpliv objekta na okolico - stavba za kulturo in razvedrilo - obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja
Velikost plesne dvorane, ki je namenjena oddaji v najem, ter oprema dvorane kažeta na to, da gre za prostore, ki so namenjeni razvedrilu, kar pomeni, da bi za spremembo namembnosti moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.
Izrek upravne odločbe mora biti določen. V njem mora biti natančno navedeno, kaj se inšpekcijskemu zavezancu nalaga. Iz izreka izpodbijane odločbe, ki tožnici nalaga, da mora otroka vključiti v program obveznega cepljenja, pa ni razvidno, kaj natančno mora tožnica storiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - nepremičnina - hipoteka na nepremičnini
Na odločitev ne vpliva, da je nepremičnina, ki je v lasti tožnika, obremenjena s hipoteko in plombami o rubežu. Ker tožnik ne zatrjuje, da v tej nepremičnini živi tudi sam, za odločitev tudi ni pomembno, da v nepremičnini živi tožnikova nekdanja žena z otroki.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju družinskega člana
Sodišče ni sledilo ugovoru prosilke, da ni vedela za lastniško stanje svojega partnerja, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.
doktor dentalne medicine - priznanje poklicne kvalifikacije - sklep o določitvi dopolnilnih pogojev - obrazložitev odločitve
Upravni organ je svojo odločitev nepravilno oprl zgolj na eno samo merilo (predmetnik študija po urah), ne da bi smiselno upošteval še druga merila oziroma kriterije za priznavanje študijskih programov (npr. sistem študija, trajanje študija, vsebina predmetov), ob upoštevanju katerih bi bilo mogoče ugotoviti, zakaj tožnica po vsebini ne izpolnjuje študijskega programa v Republiki Sloveniji.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zdravniško spričevalo- zavrženje tožbe
Zdravniško spričevalo ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj o njem ni odločal kakšen upravni organ, ni se obravnaval v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim tudi ni bilo neposredno poseženo v kakšno tožničino pravico ali pravno korist.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - izjava o skladnosti - prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodov
S tem, ko subjekt na trgu kupljene posamezne komponente računalnika sestavi v celoto, ustvari računalnik, ki je nov proizvod, za katerega veljajo predpisi, ki urejajo dajanje novih proizvodov na trg.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila obveznost zagotoviti sanacijo dimnikov naložena vsem tožnikom, medtem ko iz upravnega spisa izhaja, da je bil v inšpekcijski postopek pritegnjen le tožnik C.C. Ostala dva tožnika v inšpekcijskem postopku nista sodelovala, obveznost iz izreka odločbe pa se vseeno nanaša tudi nanju.
V postopku ni bilo dovolj razjasnjeno, ali se lahko vsem trem tožnikom naloži izpolnitev obveznosti iz odločbe.
ZSVarPre člen 66, 68. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63, 63/1.
stvarna pristojnost - naknadno preverjanje pogojev za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov - socialni spor - molk organa
Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija odločbo CSD, s katero je ta, na podlagi 66. in 68. člena ZSVarPre, po uradni dolžnosti ugotavljal ali upravičenci, ki so bili ob začetku uveljavitve ZSVarPre upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV ali varstvenega dodatka po ZVarDod ali državne pokojnine po ZPIZ-1, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov tudi po ZSVarPre.
ZDSS-1 izrecno določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus. Stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišče v Ljubljani je podana tudi glede odločanja o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1. ZDen člen 63.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - oseba, ki ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu - domovinska pristojnost
Ob ugotovitvi upravnega organa, da oseba, za katero se je ugotavljalo državljanstvo, ni bila domovinsko pristojna v eni od bivših jugoslovanskih republik in da torej ni bila državljan Kraljevine Jugoslavije, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev organa, da oseba ni štela za jugoslovanskega državljana v smislu določb Zakona o državljanstvu FLRJ.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Tožniku bi moral biti še pred odločitvijo o zadevi omogočen vpogled v izvedeniško mnenje, omogočena pa bi mu morala biti tudi podaja argumentiranih ugovorov zoper to mnenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica je solastnica nepremičnine, vrednost njenega solastnega deleža pa presega znesek 13.780,00 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - upravičenje za zastopanje - izločitev postopka - dodelitev nove opravilne številke zadeve
Kazenski postopek je enoten postopek, ki se na podlagi obtožnega akta vodi ne glede na (vmesna) procesna dejanja sodišča. Zato gre v obeh sodnih zadevah, ne glede na izločitev postopka in spremembo opravilne številke zadeve, za isti kazenski postopek. Organ za brezplačno pravno pomoč bi tako pri odločanju o plačilu stroškov brezplačne pravne pomoči moral upoštevati predvsem vsebino izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in ne zgolj (spremenjeno) opravilno številko zadeve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - periodični dohodek
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri ugotavljanju prejemkov prosilke pravilno upošteval določbo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, pri čemer je sicer prejeti dohodek preračunal za obdobje treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge, kar pa po presoji sodišča ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je pri tem izhajal iz zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica prošnji za dodelitev BPP ni vložila na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njuna vsebina. Pozvana je bila na dopolnitev nepopolnih prošenj. Poslala je dva dopisa, ki pa ju ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Iz prošenj tožnice je mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kljub pozivom k dopolnitvi, tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisana s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato je toženka vlogi tožnice za dodelitev BPP pravilno zavrgla.
ZDDPO-2 člen 62, 63, 64, 65, 66, 67. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom člen 24.
davek od dohodkov pravnih oseb - v tujini plačani davek - odprava dvojnega obdavčenja - uporaba mednarodne pogodbe - metoda navadnega odbitka - omejitev odbitka tujega davka - prenašanje presežka odbitka - nižji odbitek
V obravnavanem primeru je sporna odprava dvojnega obdavčenja dohodkov, ki jih je tožeča stranka dosegla v tujini (v Srbiji). Pri tem ni sporna metoda, po kateri se odpravi dvojno obdavčenje in ki je kot metoda navadnega odbitka predvidena v 24. členu Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju med Republiko Slovenijo in državo vira Republiko Srbijo. Drugih (izvedbenih) določb v tej zvezi Konvencija ne vsebuje. Vsebuje pa jih ZDDPO-2, ki na splošno daje pravico do odbitka davka, ki je bil plačan v tujini od dohodkov z virom izven Slovenije, po metodi navadnega odbitka (prvi odstavek 62. člena). Zato so po presoji sodišča za konkreten primer relevantne določbe 63. - 67. člena ZDDPO-2, kar obenem pomeni, da ni utemeljen tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, ker je davčni organ odločitev oprl na ZDDPO-2 namesto na mednarodno pogodbo.
Skladno z metodo navadnega odbitka po ZDDPO-2 ima rezident Slovenije pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odšteje znesek davka, ki ga je plačal od dohodkov izven Slovenije. Odpravo dvojne obdavčitve uveljavlja v davčnem obračunu, ki ga sestavi in predlaga za davčno obdobje, odbitek tujega davka pa je mogoč samo pod pogojem, da so tuji dohodki (v bruto znesku) vključeni v davčno osnovo rezidenta v Sloveniji. Dvojna obdavčitev se odpravi tako, da se davčna obveznost, izračunana od celotnih dohodkov, zniža za davek, ki ga je zavezanec plačal od tujih dohodkov v državi vira. Pri tem so z vidika dejansko dopustnega odbitka v 63. do 67. členu ZDDPO-2 določene omejitve, katerih osnovni namen je preprečiti višji odbitek davka, kot bi bil na tuje dohodke plačan v Sloveniji, če odbitek ne bi bil možen.
Kot način, da se doseže omenjeni osnovni namen metode navadnega odbitka, je razumeti tudi prepoved prenašanja presežka odbitka v naslednja ali pretekla davčna obdobja iz 66. člena ZDDPO-2 ter določbe 67. člena ZDDPO-2, po katerih je najvišji možni odbitek omejen še z višino davčne obveznosti v davčnem obračunu ter hkratno prepovedjo, da se odbitek, ki presega znesek tega davka, ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja. Prenašanja odbitka davka v naslednje davčno obdobje pa tudi Konvencija ne omogoča, kot je razvidno iz 24. člena, ki takšne določbe ne vsebuje.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 216, 219/1, 219/1-4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nevladna organizacija - zavrnitev vloge
Vloga tožnice je bila zavrnjena, ker ni izpolnjevala pogojev statusne organiziranosti, ki jih je tožena stranka določila ob pravno nedoločenem pojmu nevladne organizacije. Pooblastilo tožene stranke, da je določila pogoje, ki so preverljivi, izhaja iz 216. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna.
Ker pogoji za razpis ne izhajajo iz pozitivnega predpisa, je bila tožena stranka dolžna v naprej določiti pogoje za dodelitev sredstev – na podlagi katerih bo lahko pravno utemeljeno preizkusila subjektiviteto sodelujočih v formalnem pogledu. Z določitvijo zakonov, na podlagi katerih bo štela, da prijavitelji izpolnjujejo status nevladne organizacije, zato ni kršila namena javnega razpisa in 14. člena Ustave, saj ni ustvarila razlikovanja med nevladnimi organizacijami, ker ta opredelitev pravno formalno ne obstaja, pač pa je upravičene osebe zgolj definirala.