ZNB člen 22a, 22b, 22c. ZUP člen 193, 193/2, 194, 214.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - pomanjkljivo strokovno mnenje komisije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti.
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova
Po določbah drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. S tem je to izredno pravno sredstvo v ZDavP-2 urejeno drugače, kot je urejeno v 274. členu ZUP, ki omogoča le razveljavitev odločbe, pa še to le v primeru, če je kršitev materialnega zakona očitna in torej takšna, da jo je glede na z upravno odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno; ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavani zadevi ob ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala tožeči stranki pri deležih družbe A. vrednost, ki je bila davčnemu organu znana in je razvidna iz pogodb oziroma iz popisnega lista, ni bila upoštevana v celoti in s tem pravilno, kot se to zahteva po določbah 91. in 92. člena ZDoh-1; to pa predstavlja kršitev materialnega zakona in s tem razlog – čeprav ne neposredni – za to, da se odločitev odpravi po nadzorstveni pravici. Za takšno odločanje je namreč po določbah ZDavP-2 dovolj kršitev materialnega prava.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 216, 219/1, 219/1-4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nevladna organizacija - zavrnitev vloge
Vloga tožnice je bila zavrnjena, ker ni izpolnjevala pogojev statusne organiziranosti, ki jih je tožena stranka določila ob pravno nedoločenem pojmu nevladne organizacije. Pooblastilo tožene stranke, da je določila pogoje, ki so preverljivi, izhaja iz 216. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna.
Ker pogoji za razpis ne izhajajo iz pozitivnega predpisa, je bila tožena stranka dolžna v naprej določiti pogoje za dodelitev sredstev – na podlagi katerih bo lahko pravno utemeljeno preizkusila subjektiviteto sodelujočih v formalnem pogledu. Z določitvijo zakonov, na podlagi katerih bo štela, da prijavitelji izpolnjujejo status nevladne organizacije, zato ni kršila namena javnega razpisa in 14. člena Ustave, saj ni ustvarila razlikovanja med nevladnimi organizacijami, ker ta opredelitev pravno formalno ne obstaja, pač pa je upravičene osebe zgolj definirala.
Listin, ki bi izkazovale obstoj posojilnega razmerja, ni ali pa so pomanjkljive do te mere, da jih ni mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za knjiženje oziroma za izplačilo izposojenih zneskov. To pomeni, da gre v obravnavanem primeru za izplačila direktorju brez dogovorjenega povračila in s tem za zmanjšanje premoženja tožeče stranke, ki se po določbah 74. člena ZDDPO-2 šteje za prikrito izplačilo dobička in s tem za dohodke (fizične osebe), podobne dividendam, ki podležejo obdavčitvi z dohodnino.
ZKme-1 člen 15, 17, 17/7, 17/8, 46. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - sprememba nosilca - prenos pravic in obveznosti - namerna kršitev
Nasledstvo posledic, ki jih ustvarja sankcija, na nosilca, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo med postopkom dodelitve sredstev, pri čemer se zakonsko dejansko stanje, ki izhaja iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, novemu nosilcu ne da pripisati, po določbi sedmega odstavka 17. člena ZKme-1, ni možno.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina
Tudi če je makadamska cesta ob podržavljenju na zemljiščih že potekala, to ne pomeni, da so tožniki upravičeni do odškodnine za zazidano stavbno zemljišče, saj ceste niso gradili oni. Da je cesto zgradila država, so tožniki navajali ves čas postopka.
Tožnikom odškodnine ni mogoče določiti kot za nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče. Upravni organ jim je pravilno pojasnil, da se kot nezazidana stavbna zemljišča vrednotijo tista zemljišča, ki so bila sicer podržavljena kot kmetijska zemljišča, le če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve opredeljena kot gradbena ali pa jim je to namembnost določil nacionalizacijski predpis. Status zemljišča kot stavbnega zemljišča namreč sam po sebi še ne pomeni, da se tako zemljišče vrednoti višje kot kmetijsko zemljišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona
Ovaditelj, ki je podal kazensko ovadbo in po njenem zavrženju vloži obtožni predlog, je varovan s pravico do začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona (60. člen ZKP) le, če je z zatrjevano storitvijo kaznivega dejanja prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica. Da bi bil tožnik z očitanim kaznivim dejanjem neposredno oškodovan, pa je v celoti neizkazano.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - član poklicne gasilske enote - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po določbah ZVV, po presoji sodišča temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ter pomanjkljivi obrazložitvi, zaradi česar izpodbijane odločitve niti ni mogoče preizkusiti.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 104, 104/1. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - stroški postopka
Odločitev prvostopenjskega organa je bila pravilna in zakonita, saj je organ ob nesporni ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, nedvomno imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev predmetnega zemljišča.
V obravnavanem primeru je postopek povzročila Republika Slovenija, ki je vložila zahtevo za razlastitev in z njo tudi uspela, kar pa pomeni, da ni prišlo do situacije, ko bi morala Republika Slovenija kot vlagateljica zahteve kriti stroške tožnici kot stranki z nasprotujočimi si interesi.
ZASP člen 157f. ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 26/1-4, 36/1-6.
predhodni preizkus tožbe - politična diskrecija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o imenovanju članov sveta
Izpodbijani sklep tožene stranke o imenovanju članov Sveta za avtorsko pravo nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Izpodbijani sklep je kot akt o razrešitvi in imenovanju članov sveta odločitev ministra za gospodarstvo, ki temelji na politični diskreciji. Pooblastilo za odločanje o imenovanju (in razrešitvi) predsednika in članov sveta je kot politična diskrecija po določbi tretjega odstavka 157. f člena ZASP dano izrecno ministru za gospodarstvo kot nosilcu izvršilne veje oblasti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica prošnji za dodelitev BPP ni vložila na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njuna vsebina. Pozvana je bila na dopolnitev nepopolnih prošenj. Poslala je dva dopisa, ki pa ju ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Iz prošenj tožnice je mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kljub pozivom k dopolnitvi, tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisana s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato je toženka vlogi tožnice za dodelitev BPP pravilno zavrgla.
davek na dediščine in darila - dedič - kmet - kmetijsko zemljišče
Davka na dediščino ne plača dedič, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče.
ZBPP člen 24. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - postulacijska sposobnost - predlog za obnovo postopka
Organ za BPP je pravilno zaključil, da pritožba zoper sklep z dne 7. 5. 2012, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom tega sodišča z dne 25. 10. 2010, nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz sklepa z dne 7. 5. 2012 namreč izhaja, da je bil tožnikov predlog za obnovo postopka zavržen na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 kot nedovoljen, ker ga je vložila neupravičena oseba, saj tožnik, ki je predlog vložil sam, ni ne zatrjeval ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZLPLS člen 11, 14a. ZUP člen 29, 29/2, 31. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 23, 35, 36. Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 20.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje športnih dejavnosti - odločanje o pritožbi
Delovanje osebe, ki opravlja funkcijo poslovodnega organa toženke, kot je urejeno v pravnih aktih, predstavlja njeno sodelovanje pri odločanju na prvi stopnji ali njeno udeležbo v postopku na prvi stopnji. Le tedaj, če bi uradna oseba komisije za pritožbe sodelovala pri odločanju na prvi stopnji na način, da bi soodločala, dala formalno soglasje, odobritev, potrditev, mnenje ipd., ali če bi v postopku na prvi stopnji opravila kakšno dejanje postopka, bi bila kršena pravila postopka na drugi upravni stopnji. Za primer, ko je za odločanje v zadevi pristojen kolegijski organ, je v drugem odstavku 29. člena ZUP določeno, da postopek do izdaje odločbe vodi njegov član, ki ga ta sam določi, in ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka iz 31. člena tega zakona, če pa take osebe v kolegijskem organu ni, pa da vodi postopek do izdaje odločbe druga, ki jo kolegijski organ za to pooblasti.
ZDDPO-2 člen 62, 63, 64, 65, 66, 67. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom člen 24.
davek od dohodkov pravnih oseb - v tujini plačani davek - odprava dvojnega obdavčenja - uporaba mednarodne pogodbe - metoda navadnega odbitka - omejitev odbitka tujega davka - prenašanje presežka odbitka - nižji odbitek
V obravnavanem primeru je sporna odprava dvojnega obdavčenja dohodkov, ki jih je tožeča stranka dosegla v tujini (v Srbiji). Pri tem ni sporna metoda, po kateri se odpravi dvojno obdavčenje in ki je kot metoda navadnega odbitka predvidena v 24. členu Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju med Republiko Slovenijo in državo vira Republiko Srbijo. Drugih (izvedbenih) določb v tej zvezi Konvencija ne vsebuje. Vsebuje pa jih ZDDPO-2, ki na splošno daje pravico do odbitka davka, ki je bil plačan v tujini od dohodkov z virom izven Slovenije, po metodi navadnega odbitka (prvi odstavek 62. člena). Zato so po presoji sodišča za konkreten primer relevantne določbe 63. - 67. člena ZDDPO-2, kar obenem pomeni, da ni utemeljen tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, ker je davčni organ odločitev oprl na ZDDPO-2 namesto na mednarodno pogodbo.
Skladno z metodo navadnega odbitka po ZDDPO-2 ima rezident Slovenije pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odšteje znesek davka, ki ga je plačal od dohodkov izven Slovenije. Odpravo dvojne obdavčitve uveljavlja v davčnem obračunu, ki ga sestavi in predlaga za davčno obdobje, odbitek tujega davka pa je mogoč samo pod pogojem, da so tuji dohodki (v bruto znesku) vključeni v davčno osnovo rezidenta v Sloveniji. Dvojna obdavčitev se odpravi tako, da se davčna obveznost, izračunana od celotnih dohodkov, zniža za davek, ki ga je zavezanec plačal od tujih dohodkov v državi vira. Pri tem so z vidika dejansko dopustnega odbitka v 63. do 67. členu ZDDPO-2 določene omejitve, katerih osnovni namen je preprečiti višji odbitek davka, kot bi bil na tuje dohodke plačan v Sloveniji, če odbitek ne bi bil možen.
Kot način, da se doseže omenjeni osnovni namen metode navadnega odbitka, je razumeti tudi prepoved prenašanja presežka odbitka v naslednja ali pretekla davčna obdobja iz 66. člena ZDDPO-2 ter določbe 67. člena ZDDPO-2, po katerih je najvišji možni odbitek omejen še z višino davčne obveznosti v davčnem obračunu ter hkratno prepovedjo, da se odbitek, ki presega znesek tega davka, ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja. Prenašanja odbitka davka v naslednje davčno obdobje pa tudi Konvencija ne omogoča, kot je razvidno iz 24. člena, ki takšne določbe ne vsebuje.
ZUreP-1 člen 10, 16, 19, 92, 92/2, 93, 93/1, 93/2, 93/1-1, 102, 103, 106. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Neposredni razlastitveni namen je prestavitev glavne ceste, ki je prostorska ureditev cestne infrastrukture državnega pomena. Če to služi (tudi) širitvi letališča Ljubljana (ki je kot mednarodno letališče prostorska ureditev infrastrukture zračnega prometa državnega pomena), gradnja takega objekta pomeni zakonsko dopusten namen odvzema lastninske pravice z razlastitvijo.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičen vzrok za zamudo - pooblaščenec za vročitve
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na okoliščine odsotnosti tožnice v času poslane pogodbe, glede na to, da je spisovno izkazano imela v tem času pooblaščenca za vročitve. Neupoštevne so tudi tožbene navedbe, da ni mogla pričakovati tako hitro prispele odločbe o dodelitvi pravic do nepovratne finančne spodbude, saj je bila ta okoliščina jasno navedena v tretjem odstavku javnega poziva, da bo Eko sklad najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge o vlagateljevi pravici do nepovratne finančne spodbude odločil z odločbo.
Statut Univerze v Ljubljani člen 71, 164, 177, 178. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - uvedba postopka odvzema naziva - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep senata fakultete, s katerim je bilo na podlagi mnenja o utemeljenosti predloga za preverjanje magistrskega dela tožnika ugotovljeno, da je dovolj razlogov za uvedbo postopka za odvzem magistrskega naslova, imenovana je bila (tudi) komisija in določene njene naloge. Izpodbijani akt ni akt, ki bi zadostil določbam drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Gre torej za procesno odločitev pristojnega organa, s katerim se začne postopek odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova. Procesne odločitve pa so lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon.
ZLPLS člen 14 a. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31, 31/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje programov založništva v športu - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev odločbe
Obrazložitev, da je tožničina publikacija po vsebini predvsem informativne narave, skupaj s kratkim povzetkom vsebine, je glede na vsebino drugega odstavka 31. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji sicer zelo skopa, vendar pa po drugi strani jasno in nedvoumno odraža toženkine razloge za odločitev. Ti razlogi so smiselno povezani tako z vsebino predlagane publikacije, kot tudi s kriteriji iz drugega odstavka 31. člena navedenega Pravilnika, zato jim ni mogoče očitati nerazumnosti.