ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060201
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185. ZVCP-1 člen 84. ZPP člen 154, 154/2, 286, 286/1, 286/4.
odškodnina – krivdna odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – škodni dogodek – prometna nesreča – postavitev ovir – ovire na kolesarski stezi – stebrički – neprimerno označena ovira – neoznačena ovira – nepričakovana ovira – soprispevek – kolo z motorjem – nepravilno nameščena luč – zaščitna čelada – poškodba glave – zlom lobanje – hematom – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – prekluzija navajanja novih dejstev – odgovor na dodatne trditve – stroški pravdnega postopka – kriterij – uspeh po temelju – uspeh po višini
Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da so bile ovire za tožnika popolnoma nepričakovane, zato upravičeno ni mogel prilagoditi hitrosti tako, da bi se pred stebrički lahko ustavil. Ugotovilo je, da je bila hitrost tožnika ob škodnem dogodku ustrezna, kljub okoliščinam, da je po poti vozil v nočnem času, da je bila tožniku pot neznana (saj se je prvič peljal po njej), in da trditve toženk, da je bil tožnik utrujen, niso dokazane s stopnjo prepričanja. Višje sodišče argumentom sodišča prve stopnje pritrjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikov soprispevek v višini 10 % podan, ker ni poskrbel, da bi bilo njegovo kolo z motorjem, ko se je odpravil na pot, brezhibno delujoče, saj svetlobni snop ni dosegel razdalje 20-ih metrov.
Zaščitna čelada v času škodnega dogodka za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ni bila zakonsko predpisana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnikovo ravnanje, da v času škodnega dogodka ni nosil čelade, ni bilo protipravno. Navedlo pa je, da je bilo tako ravnanje nedopustno, saj se je tožnik odpravil na dolgo pot od L. do K. Tožnik je vozil ponoči po cestah in kolesarskih stezah, ki jih ni poznal, tako tudi po tej neosvetljeni kolesarski stezi, in je bilo pričakovati, da bi zaradi lastne varnosti v navedenih okoliščinah uporabljal zaščitno čelado. Če bi tožnik zaščitno čelado uporabljal, škode ne bi utrpel ali pa bi bila manjša, še posebej ob dejstvu, da je tožnik padel tako, da si je poškodoval predvsem glavo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi neskrbnega ravnanja, ker ni nosil čelade, prispeval k nastanku škode v višini 10 %.
Določilo prvega odstavka 45. člena ZPrCP ni univerzalni prestreznik, preko katerega bi bilo vselej mogoče ex post voznikom očitati, da bi morali vožnjo „bolj ustrezno prilagoditi“, kakršna je (implicitna) teza tožeče stranke v pritožbi.
ZPrCP člen 3/1-18, 37/2, 37/5, 110/3, 110/7. ZVoz člen 33/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost učitelja vožnje za varnost in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika - načelo krivdne odgovornosti - neposredni udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Dejstvo je, da je skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZVoz učitelj vožnje pri poučevanju vožnje odgovoren za varnost le-te in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti. Navedena določba potrjuje v prekrškovnem pravu uveljavljeno načelo subjektivne oziroma krivdne odgovornosti za razliko od objektivne odgovornosti, kjer bi bil učitelj vožnje pri poučevanju le-te odgovoren za prekršek, ki bi ga storil kandidat za voznika, ne glede na to, ali bi lahko imel na to kakršenkoli vpliv. Učitelj vožnje je na tak način odgovoren za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika zgolj v primeru, če bi takšen prekršek lahko preprečil, pa tega ni storil in prav te slednje okoliščine opredeljujejo morebitno krivdo učitelja vožnje, zaradi česar morajo biti navedene kot ključni zakoniti znaki tovrstnega obravnavanega prekrška v izreku odločbe o prekršku (gre za zakonite znake objektivnega dela dejanskega stanja prekrška, na podlagi katerih lahko sodišče odloča o njegovem subjektivnem delu oziroma krivdi storilca).
Ker ZP-1 pojem hujšega prekrška povsem samostojno opredeljuje in ne gre več za blanketno normo, ki bi odkazovala na uporabo določil ZPrCP, ni razloga, da se sodišče pri pojmu hujšega prekrška sklicuje na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP. Vendar ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar je zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1.
PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066659
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/3, 5, 5/2, 5/2-3, 5/2-3(4), 123a. ZJC-B člen 19. ZJC člen 3, 3/1. ZPrCP člen 27, 27/8.
uporaba javnih cest – pravila cestnega prometa – dolžnost upoštevanja pravil – obstoj prekrška – prehodne in končne določbe ZJC-B – obstoječe javne ceste – delitev in kategorizacija javnih cest – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – novela ZCes-1A – uporaba tega zakona za obstoječe javne ceste – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – javna cesta – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti
Razlaga prvostopenjskega sodišča, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, zaradi česar je lastnik nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, v obdobju, v katerem občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine, izkazuje upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice, dolžan spoštovati zgolj prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, ni pravilna.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004420
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - pogojevanje izdaje dokazila s plačilom
Tako je sicer lahko sprejemljivo, da je agencija storilcu glede na telefonski pogovor po prejemu dokazila o plačilu poslala vabilo na udeležbo v programu, vendar pa bi morala storilcu še pred prejemom dokazila o plačilu za edukacijske delavnice po mnenju pritožbenega sodišča izdati potrdilo o vključitvi v program, saj se agencija kot pravna oseba javnega prava nedvomno zaveda hudih posledic, ki jih ima za neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program za storilca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066244
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 68, 136, 136/1, 136/1-8. ZDCOPMD člen 40, 40/1. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 10. Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu člen 14, 14/4, 14/4-a.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice - odgovornost prevoznih podjetij
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (v smislu odločbe prekrškovnega organa kot tudi v smislu iskanja materialne resnice glede na 68. člen ZP-1), ali je pravna oseba že pred dogodkom izvajala dolžno nadzorstvo, ki ji ga za področje spoštovanja tedenskega počitka nalaga predpis in ali je organizirala delo voznika tako, da bi lahko upošteval Uredbo Sveta (EGS) številka 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in poglavje II te Uredbe, zato je preuranjen zaključek, da je pravna oseba izpolnila dolžnost seznanitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI
VSC0004425
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 106, 106/2, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga za začasen odvzem - vožnja pod vplivom mamil - utemeljen sum - poročilo o toksikološki preiskavi
Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera za obstoj utemeljenega suma zadoščajo tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066233
ZP-1 člen 68, 114, 114/4, 133, 133/2, 157, 157/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 8, 46, 46/6, 46/6-6.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice - dokazna ocena - prekoračitev hitrosti
Sodišče prve stopnje je izpovedbo B. B. ocenilo samo po sebi in v povezavi z zagovorom obdolženke ter je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, nato pa je (pravilno) zaključilo, da z zatrjevanjem, da je bil voznik ob storitvi prekrška B. B., obdolženka ni niti dokazala niti ni vzbudila razumnega dvoma, da sama ni mogla biti voznica.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066232
ZP-1 člen 71, 133, 133/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZUP člen 80, 80/2. URS člen 22, 29, 29/3.
načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje dejstev - izvajanje dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - strokovni pregled - pitje alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu
Ker je obdolženec uveljavljal, da je pil alkoholne pijače po vožnji, mu je policist pravilno odredil strokovni pregled.
Dokazni predlog mora biti substanciran. Sodišče prve stopnje lahko zavrne dokazni predlog, če dajejo drugi zbrani dokazi dovolj podlage za odločitev o odgovornosti in izvedba predlaganih dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – ogled kraja kaznivega dejanja – pooblastila policije – pooblastila preiskovalnega sodnika – odreditev izvedenskega dela – strokovni pregled – vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc – izjava osumljenca dežurnemu zdravniku – pouk o privilegiju zoper samoobtožbo – prepozen predlog za izločitev dokazov – prekoračitev obtožbe – nerešen predmet obtožbe – sprememba obtožbe na glavni obravnavi – dvom o nepristranskosti sodnika porotnika – dokazno breme obrambe – kršitev pravic obrambe – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – oblike krivde – naklep do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja – malomarnost do hujše posledice – smrt oškodovanca – izključitev kazenskega pregona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – odločba o prekršku – vožnja pod vplivom alkohola – povzročitev neposredne nevarnosti za življenje druge osebe – predrzna in brezobzirna vožnja – vožnja po nasprotnem voznem pasu – neprilagojena hitrost v nepreglednem ovinku – prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti za več kot 30 km/h – prištevnost – pritožba v škodo obtoženca – izvedenstvo psihiatrične stroke – bistveno zmanjšana prištevnost – nesposobnost za varno vožnjo – izvedenstvo prometne stroke – povzročitev nevarne prometne situacije – izračun trčne hitrosti – izvedena priča – prispevek oškodovanca k prometni nesreči – oškodovančeva kršitev c
V okviru ogleda kot nujnega preiskovalnega dejanja sme policist zakonito odrediti strokovni pregled osumljenca zaradi suma vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi na podlagi določb 148. in 164. člena ZKP ter 107. člena ZPrCP. Dežurni zdravnik, ki pregled opravi, osumljenca ne poučuje o pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP, saj pri zdravniškem pregledu ne gre za izjave, ki bi jih osumljenec dal policiji.
Znaki prekrška po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, tj. da je obtoženec vozil motorno vozilo pod vplivom alkohola, ne zajamejo celostne kriminalne količine očitanega mu kaznivega dejanja. Vožnja pod vplivom alkohola (z več kot 1,10 g alkohola na kg krvi) je le eden od alternativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.
ZPrCP v 1. točki prvega odstavka 46. člena določa, da je najvišja dovoljena hitrost vozila na cestah v naselju 50 km/h. Gre za jasno zakonsko določilo. Preseganje omenjene hitrosti za več kot 30 km/h pomeni izpolnitev zakonskega znaka po 2. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Irelevantno je, ali je del ceste, kjer je prišlo do nesreče, opremljen s prometnim znakom, ki opozarja na bližajoč se levi ovinek.
Čeravno bi bilo ugotovljeno (pa ni bilo), da je oškodovanec kot udeleženec prometne nesreče kršil cestnoprometne predpise, bi to zgolj pomenilo, da je tudi njegovo ravnanje vodilo do prepovedane posledice, in ne, da je vzročno verigo, ki je stekla zaradi protipravnega ravnanja obtoženca, preusmeril ter jo na ta način izničil.
Obtoženec je do kršitev pravil cestnega prometa in (možnosti) ogrožanja življenja drugega udeleženca v prometu ravnal naklepno. Zavestno se je odločil, da bo povzročil neposredno, konkretno in realno nevarnost, povzročitev take nevarnosti pa je tudi hotel. V odnosu do smrti oškodovanca je ravnal v zavestni malomarnosti. Lahkomiselno je menil, da ne bo naletel na voznika, ki bi mu pripeljal nasproti, ali da se bo morebitnemu nasproti vozečemu vozniku uspel še pravočasno izogniti.
Zgolj iz enega dogodka, pa čeprav s tragičnimi posledicami, ni dopustno sklepati oziroma utemeljevati nevarnosti obtoženca za javni promet. V dejanskih okoliščinah, ko ni bila ugotovljena obtoženčeva nevarnost v smislu 72. člena KZ-1, ni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066234
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8.
sankcije za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti
Čeprav vozilo ni last obdolženca, so podani razlogi splošne varnosti glede na obdolženčevo številno predkaznovanost za najhujše prekrške in glede na sočasno storitev še drugega hujšega prekrška, kar vse kaže, da gre za voznika, ki ne spoštuje cestnoprometnih predpisov in na katerega samo izrečene globe niso imele zadostnega vpliva. Razlogi splošne varnosti ter varovanje življenja in zdravja ljudi (drugih udeležencev v cestnem prometu) pa prevladujejo nad dejstvom, da se posega v lastninsko pravico druge osebe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066235
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Odločitev sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je posledica pravnomočno izrečenih in v evidenco vpisanih kazenskih točk, bi bila nepravilna le, če bi storilec uspel z rednim ali izrednim pravnim sredstvom in bi bil plačilni nalog odpravljen ter kazenske točke izbrisane.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066236
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Če storilec v 15 dneh od prejema sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišču ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem vozila - izrek stranske sankcije - odvzem predmetov - specialni povratnik - vožnja pod vplivom alkohola - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ob svojem zaslišanju dne 12. 10. 2015 vse tri prekrške, storjene dne 17. 9. 2015 priznal in obžaloval in pojasnil tudi okoliščine, v katerih so bili storjeni. Povedal je, da je avto vreden 3.500,00 EUR, uporabljata pa ga za vožnjo tudi njegova starša. Prav pa ima pritožba, da vse ugotovljene olajševalne okoliščine ne morejo prevagati nad ugotovitvami o preteklem ravnanju obdolženca, kot voznika v cestnem prometu in dejstvom, da je kratek čas po zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ponovno) dne 17. 9. 2015 zopet vozil v cestnem prometu s stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg/l), ki je bila doslej celo najvišja, da je istočasno zopet vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in da je celo ignoriral policijsko kontrolo in ni ustavil niti na znak policista, temveč je hitrost svoje vožnje pospešil.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 68, 68/1, 136, 136/1, 136/1-8. ZPrCP člen 9, 74, 74/9. ZCes-1 člen 32, 32/19.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1, saj je le na podlagi navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in priloženih dokazil zaključilo, da je storilka izkazala izpolnitev dolžnosti seznanitve voznika, kako mora dela opravljati oziroma da prevoza tovora ne sme opraviti brez dovoljenja, če presega dimenzije.
Ob upoštevanju Splošnih pogojev AO bi tožnik domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo.
Sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati pravnorelevantna dejstva in pravno podlago, ki je pomembna za presojo, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek.
načelo materialne resnice - zaslišanje obdolženca - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Že zaradi načela materialne resnice mora sodišče izvesti vse razpoložljive in pravno relevantne dokaze ter šele nato oceniti vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi ter ugotoviti, ali je obdolženec storil očitani mu prekršek.
Če je obdolženec vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in če se je policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, gre za prekrška, ki izvirata iz istega historičnega dogodka, vendar sta še kljub temu podana znaka obeh prekrškov.