PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00072660
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 37, 37/5.
zahteva za sodno varstvo - zaslišanje priče - zagovor - načelo proste presoje dokazov
Kot dokaz v postopku o prekršku šteje tudi osebna zaznava policisdta oziroma njegovo pričevanje o tem, kaj je z lastnimi čutili zaznal. V dokaznem smislu gre za izjavo priče, ki je v skladu s procesnim pravom nedvomno dovoljen dokaz. Prav tako se kot dokaz šteje tudi izpovedba oziroma zagovor storilca. Tako držijo pritožbene navedbe, da je tudi storilčeva izjava dokaz v postopku, kar pa ne pomeni, da bi moralo sodišče na podlagi tega šteti, da je resnično zgolj tisto, kar v svojem zagovoru trdi storilec.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00072283
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/6.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče pri odločanju ni absolutno vezano na dokazne predloge strank, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga razumno obrazložiti.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 3. 2023 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba pričela teči dne 23. 3. 2023 in bi se iztekla 23. 1. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 14. 8. 2023 storil hujši prekršek. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje na podlagi določila drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških preklicalo odlog izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil prijavnico na rehabilitacijske delavnice, nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ta listina, ki sicer nima narave dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po Zakonu o voznikih, je bila predložena po preteku roka, ki ni podaljšljiv. Zamuda tega roka pa ima za posledico odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00070282
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/3, 107/4.
škodni dogodek - trk motornih vozil - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - odgovornost povzročitelja prometne nesreče - potek prometne nesreče - spreminjanje navedb - zaslišanje priče - dokaz s sodnim izvedencem - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - odklonitev alkotesta - strokovni pregled krvi - dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je zgoraj opisano ravnanje toženca utemeljeno štelo za konkludentno odklonitev opravljanja preizkusa alkoholiziranosti, odklonitev pa ima ob upoštevanju Splošnih pogojev za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00068289
ZKP člen 137, 137/1. KZ-1 člen 324, 324/1-1. ZPrCP člen 105. ZP-1 člen 22.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - nevaren voznik - osebnost obdolženca - prejšnje življenje obdolženca - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Količina alkohola v organizmu je eden najpomembnejših argumentov za izrek tega ukrepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je šlo pri obdolžencu za izredno visoko stopnjo alkoholiziranosti, zaradi katere je bil obdolženi popolnoma nesposoben varne udeležbe v prometu, njegova odločitev, da se vseeno vključi v promet, pa že sama po sebi kaže na pomanjkljivosti pri ustrezni presoji, ki terja začasno omejitev obdolženca v cestnem prometu. Obdolženi je imel dve uri po nesreči (ko je bil torej že v eliminacijski fazi) še vedno najmanj 1,96 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa kar 3,16 g/kg, ravno alkoholiziranost pa je eden najpogostejših in tudi najnevarnejših povzročiteljev prometnih nesreč s tragičnimi posledicami.
Logično je torej, da lahko sodišče obdolžencu v kazenskem postopku, ko zoper njega vodi postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, zaradi takšne stopnje alkoholiziranosti, ki v prekrškovnem postopku pomeni avtomatičen odvzem vozniškega dovoljenja, začasno odvzame vozniško dovoljenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00070396
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1. ZOZP člen 15.
škodni dogodek - padec drevesa - poškodba pri podiranju dreves - obvezno zavarovanje motornih vozil - traktor - obvezno zavarovanje traktorja - škoda zaradi uporabe traktorja - škoda kot posledica uporabe traktorja - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - razlaga pojma - premik vozila - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - delovna funkcija motornega vozila - nejasni razlogi sodbe - dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem
Obseg pojma uporaba vozila ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Pri vozilih, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo ob nesreči uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, uporaba lahko sodi pod pojem uporaba vozila. Če se je uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
ZP-1 člen 113c, 113c/3, 136, 136/1, 136/1-1, 199, 199/1. ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-4, 56/10.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema - zakonski znaki prekrška - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila
V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00067124
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 57, 57/3.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - oblika krivde - zakonska domneva - lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - razlogi o krivdi - subjektivni element - obrazložitev
V konkretnem primeru je bil storilcu izdan plačilni nalog, za katerega pa tretji odstavek 57. člena ZP-1, ki določa, katere sestavine mora vsebovati, ne določa, da bi moral prekrškovni organ vanj vnašati tudi subjektivne znake prekrška, torej ugotavljati obliko krivde, s katero je storilec storil prekršek.
Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP se odgovornost lastnika (oziroma imetnika pravice uporabe) za prekršek domneva, kar pomeni, da se ne domneva le dejstvo, da je lastnik vozila tisti, ki je storil prekršek, ampak se domneva tudi, da je za prekršek odgovoren. Gre za zakonsko domnevo, glede katere pa ima storilec možnost, da jo ovrže, če dokaže, da prekrška ni storil. Tudi sicer je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost lastnika ali uporabnika vozila, temveč za zakonsko domnevo, ki je izpodbojna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00065702
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - izrečene kazenske točke - vložitev pravnega sredstva - nepopolna vloga - podpis vloge - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.
Prvi odstavek 154. člena OZ določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če pa je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Tako je v zadnjem primeru odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivde vsakega od imetnikov motornih vozil, pri čemer je ob tehtanju stopnje sokrivde po citirani določbi treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče.
Sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravila o prednosti na cesti
Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.
Sam čas storitve obravnavanega prekrška ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega prekrška, temveč je čas storitve prekrška pomemben iz drugih razlogov (npr. zastaranje, ponovno sojenje za isto stvar), česar pa pritožnik v postopku ne problematizira.
V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00061072
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - nesorazmernost - namen instituta - namen določbe
Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilec pravočasno izpolnil materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžan uresničiti v preizkusni dobi 16 mesecev v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, ni pa izpolnil formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilec izpolnil bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da ni izpolnil le formalnega dela obveznosti.
ZPrCP člen 12, 13, 13/1, 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 114, 114/3. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 2, 3, 3/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost postopka - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - prepovedane droge - pooblastila policije - strokovni pregled - veljavnost pravilnika
V zvezi s sklicevanjem na določbe Pravilnika pritožbeno sodišče opozarja, da je ta prenehal veljati z dnem uveljavitve ZPrCP 1. 4. 2011, vendar se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi 11. člena ZPrCP, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 114. člena ter 116. člen ZPrCP). Za razliko od ZPrCP Pravilnik v 2. členu določa, da sme policist izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi v organizmu, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi, v drugem odstavku 3. člena pa določa, da policist ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odredi udeležencu cestnega prometa postopek iz tega pravilnika. Glede na to, da 107. člen ZPrCP ne določa, da sme policist ta postopek izvesti pod pogojem, če prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi oziroma da (šele) ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom teh snovi, odredi tak postopek, je torej Pravilnik v nasprotju z ZPrCP, zato ga v tem delu ni mogoče uporabiti in je sklicevanje nanj neutemeljeno.
Skladno z določbo sedmega odstavka 107. člena ZPrCP sme policist, ne glede na to, ali so podani razlogi za sum, da udeleženec cestnega prometa vozi pod vplivom prepovedanih snovi, izvesti ali preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi ali pa predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, pri čemer je preizkus z napravo za hitro ugotavljanje lahko tudi sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
Ne glede na to, kaj je glede kajenja marihuane zapisano v zapisniku zdravniške preiskave, je za ugotavljanje obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek odločilno, da iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 30. 3. 2021 izhaja, da je bil obdolžencu 24. 3. 2021 odvzet vzorec krvi, katerega kromatografska preiskava je pokazala prisotnost snovi THC, ki v Republiki Sloveniji predstavlja prepovedano drogo, kar pomeni, da je glede na rezultat toksikološke preiskave očitno, da je obdolženec zaužil marihuano in je bila ta v njegovi krvi prisotna tudi med vožnjo, kar pomeni, da je obdolženec vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog.
Upoštevaje navedeno in oceno, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v točki 6 obrazložitve sodbe, da je na podlagi zagovora, izpovedbe priče B. B., računa A. z dne 4. 5. 2021 ter razdalje med A. in krajem prekrška obdolženi uspel z dovolj veliko verjetnostjo izkazati alibi za čas storitve prekrška, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi nadalje izveden dokaz z izvedencem ne vpliva na že izkazan razumen dvom v zakonsko domnevo iz 8. člena ZPrCP, zato je sodišče prve stopnje postopek o prekršku zoper obdolženca pravilno ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je storil očitani prekršek.