Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.
dejanje ni prekršek - ustavitev postopka - poskus prehitevanja
Namen voznika, da začne s prehitevanjem vozila pred seboj, ki ga voznik izkaže tako, da se približa sredinski črti ali zapelje le nekoliko čez njo, da bi preveril promet iz nasprotne smeri, še ne pomeni, da je začel s prehitevanjem.
V primerih, ko je eno smerno vozišče širše kot drugo in ko določeno vozilo zaradi svojih dimenzij za varno vožnjo potrebuje skoraj celotno enosmerno vozišče ali še več, ni mogoče govoriti o vožnji v nasprotju z II. odst. 25. čl. ZVCP-1, temveč je srečanje z drugim vozilom v takšnih okoliščinah potrebno presojati z vidika prometnih pravil o srečanju vozil.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Dejstvo je namreč, da je v primeru prometne nesreče obveznost odreditve strokovnega pregleda mišljena za primere, ko udeleženec prometne nesreče zaradi različnih okoliščin ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali pa ga ne more opraviti na način, ko ne bi bilo pomislekov v ustreznost in strokovnost njegove izvedbe. Okoliščine, ki takšen ustrezen preizkus alkoholiziranosti zgolj z alkotestom onemogočajo so najrazličnejše, pri čemer po mnenju pritožbenega sodišča ne zgolj telesne poškodbe udeleženca v prometni nesreči, temveč tudi psihične okoliščine po prometni nesreči, kot so šok, strah, pretresenost zaradi nevarnosti dogodka oziroma vse tiste okoliščine, zaradi katerih preizkušanec ne bi mogel ustrezno izvesti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali ne bi v popolnosti razumel odredbe o opravi tega preizkusa in vse posledice, v kolikor se po takšni odredbi ne bi ravnal.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Glede namena zakonodajalca v določbi sedmega odstavka 122. člena ZVCP, ko je predpisal pri udeležencu prometne nesreče tudi odredbo o opravi strokovnega pregleda, gre očitno za cestnoprometne situacije, ko so udeleženci prometne nesreče poškodovani, v šoku oziroma, ko gre za kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo pravilno razumevanje odredbe o opravi preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in samo pravilnostjo izvedbe tega postopka, kar je očitno tudi iz določbe sedmega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZVCP-1, ki je to v povezavi z določilom četrtega odstavka 133. člena istega zakona ustrezneje predpisal.
Pritožnik na tak način ves čas uveljavlja, da je kot udeleženec v cestnem prometu moral trpeti nesorazmerno dolg poseg in večkratno opravljanje preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in sicer ne zaradi okoliščin, ki bi bile na njegovi strani, temveč zaradi domnevne nepravilnosti pri delovanju alkotesta, torej okoliščine na strani policije oziroma države. Te zatrjevane okoliščine imajo glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije tako težo, da bi jih moralo sodišče prve stopnje po vloženi zahtevi za sodno varstvo v dopolnjenem dokaznem postopku raziskati, česar pa ni storilo in jo je z izpodbijano sodbo z dne zavrnilo kot neutemeljeno. Te pritožnikove navedbe oziroma opis dogodkov v zvezi z opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom se ne nanašajo zgolj na dejansko stanje, temveč pomenijo smiselno uveljavljanje materialne kršitve iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), to je, da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek in sicer zaradi nezakonitosti odredbe policista o nadaljnjem preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom oziroma strokovnem pregledu.
Tretji odstavek 28. člena ZVCP-1 določa, da je vzvratna vožnja prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca v cestnem prometu ali pa premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto. Vožnja tovornega vozila s priklopnikom nazaj po lokalni cesti v, sicer neposredno pred križiščem z regionalno cesto, ne pomeni kvalifikatorne okoliščine, ki jo je zakonodajalec predpisal v tretjem odstavku 28. člena ZVCP-1, ki bi bila v obravnavani zadevi podana le, če bi obdolženi s tovornim vozilom s priklopnikom vozil nazaj z lokalne ceste na regionalno cesto. Zaradi tega v obravnavani cestnoprometni situaciji pritožbeno sodišče meni, da ne gre za prekršek po sedmem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZVCP-1, temveč za prekršek po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1.
Ob obravnavani zadevi je obdolženec izgubil oblast nad vozilom in trčil v travnato nabrežino ob cesti, pri čemer je nastala materialna škoda na njegovem vozilu, sam pa je zadobil telesne poškodbe. Ta dogodek ni prometna nesreča v smislu 81. točke 19. člena ZVCP.
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah izpodbija tudi zakonitost odredbe policista, ko je obdolžencu odredil strokovni pregled, vendar so te pritožnikove navedbe neutemeljene in je ustrezen zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je bila v obravnavani zadevi odredba o strokovnem pregledu skladna s pogoji v 120. členu ZVCP. Materialna določba tretjega odstavka 120. člena ZVCP med drugim določa, da udeleženec v cestnem prometu lahko odkloni preizkus (alkoholiziranosti z alkotestom) samo iz zdravstvenih razlogov, v tem primeru policist odredi strokovni pregled. Iz navedb zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom v njegovih opombah in predvsem obvestila o obdolženčevih telesnih poškodbah Splošne bolnišnice, Oddelek za travmatologijo in ortopedijo, z dne, je razvidno, da je obdolženec zadobil odrgnine na čelu, udarnino levega lica, razpočno rano na levi strani zgornje ustnice, številne udarnine na hrbtu in kompresijski zlom telesa devetega prsnega vretenca. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da obdolženec tedaj v takšnem stanju zaradi navedenih telesnih poškodb ne bi mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, to je z napravo, v katero je potrebno brez prekinitve pihati okoli sedem sekund. Zaradi tega je policist obdolžencu glede na navedeno utemeljeno odredil strokovni pregled brez predhodne odreditve preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, ki ga zaradi obdolženčevih telesnih poškodb očitno ne bi bilo mogoče izvesti. Zaradi tega pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bilo ravnanje oziroma odredba policista v teh okoliščinah skladna z navedeno materialno določbo, ocenjujoč očiten namen zakonodajalca, da se v primeru zdravstvenih razlogov, to je okoliščin, zaradi katerih rezultata preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ne bi bilo mogoče ocenjevati kot relevanten dokaz tudi v primeru preizkušančevega strinjanja z njim, odredi strokovni pregled oziroma ugotovi stopnja alkohola v preizkušančevem organizmu z merilom.
odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Iz opisa dejanskega stanja obdolžilnega predloga pritožnice z dne je med drugim razvidno, da obd. v času domnevne storitve obravnavanega prekrška ni bil udeleženec cestnoprometne nesreče, prav tako pa je tudi razvidno, da policist, preden je obd. odredil strokovni pregled zaradi suma vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo, ni opravil postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Zaradi tega je bila odredba o strokovnem pregledu zaradi suma obdolženčeve vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom mamil, brez predhodno izvedenega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo, nezakonita.
V skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZVCP-1 policisti pri opravljanju nalog iz 10. člena istega zakona med drugim neposredno nadzirajo tudi promet na javnih cestah in voznike, namen te določbe pa je zagotoviti varnost udeležencev v cestnem prometu. Eden od elementov prometne varnosti je ustrezno psihofizično stanje voznika, ki se ugotavlja tudi s preizkusom alkoholiziranosti v sladu z določbami 130. člena istega zakona. Izvajanje nadzora v skladu z navedenimi določbami zakona omogoča policistu ustavitev voznika tudi brez kakršnegakoli zunanjega, vnaprej vidnega znaka ali na primer razloga za sum.
Po določilu drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 se vozniku po motornega vozila, ki povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o hitrosti (kot v obravnavanem primeru), obvezno izreče prepoved vožnje motornega vozila, pod pogoji, ki so določeni v 23. členu ZP-1. To pa ne pomeni, da sodišče v okviru splošnih pravil za odmero te sankcije v posebej določenih primerih, ne more te stranske sankcije obdolžencu odpustiti. Po določbi sedmega odstavka 26. člena ZP-1 se namreč v primerih, ko je z zakonom tako določeno, lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije. Pri tem pa je poleg določbe 11. člena ZP-1, ki izrecno predpisuje, kdaj se sme storilcu prekrška odpustiti globo in druge sankcije, po mnenju višjega sodišča potrebno upoštevati tudi določbo 45. člena Kazenskega zakonita v zvezi z določbo 8. člena ZP-1, po kateri se sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadenejo, da izrek kazni v takšnem primeru očitno ne bi bil upravičen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL60018
KZ člen 20, 20, 20. ZP-1 člen 8. ZVCP-1 člen 129, 129/3, 129/4, 130, 130/4, 130/4-d, 132, 132/2, 132/5, 129, 129/3, 129/4, 130, 130/4, 130/4-d, 132, 132/2, 132/5.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - koncentracija alkohola v izdihanem zraku
(Elektronski) alkotest je indikator. Njegova uporaba je dovoljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 129. člena ZVCP-1. V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v krvi dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, če se voznik strinja z ugotovljenim rezultatom in podpiše zapisnik (drugi in peti odstavek 132. člena ZVCP-1), sicer je policist dolžan odrediti strokovni pregled. Način vnosa alkohola v organizem preizkušanca ni pomemben, zato obdolženec ni bil v dejanski zmoti (8. člen ZP-1 v zvezi z 20. členom KZ).
(Elektronski) alkotest je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku s celico s polprevodnikom, ki je njegov merilni element, katerega prevodnost se ob stiku reducirajočih plinov poveča, kar predstavlja merilo za koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, zato je utemeljen zaključek, da je obdolženec imel v času preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom v izdihanem zraku več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar je prekršek iz d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1.
ZVCP-1 člen 29, 29/4, 234, 234/1, 29, 29/4, 234, 234/1.
prometna nesreča - varnostna razdalja
V opisu dejanja sodbe se obdolženemu očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi kršenja prometnega pravila o varnostni razdalji, v kateri je nastala gmotna škoda na tujem premoženju, in v kateri je bila oškodovanka lahko telesno poškodovana, zaradi česar bi bilo treba prekršek pravilno pravno označiti kot prekršek iz 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 in ne prekršek iz 4. odstavka 29. člena ZVCP-1.
ZVCP člen 117, 117/4, 117/4-c, 117, 117/4, 117/4-c.
pravica do obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - javnost sojenja - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - atest alkotesta - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina - primernost izrečenih stranskih sankcij
Iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, da bi obdolženi tedaj imel kakršnekoli pripombe glede (ne)primernosti časa za pripravo obrambe oziroma, da v postopku ne bi imel ustreznih in zadostnih možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve oziroma predlaga dokaze v svojo korist ter se opredeli do rezultatov dokazovanja ter je zagovor podal.
Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila.
Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina in pomeni po 1. odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, kar je v odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur.l. RS št. 136/04) presodilo tudi Ustavno sodišče RS.
Ustna obravnava je v postopku o prekršku bolj izjema kot pravilo. V skladu s 154. členom ZP se ustna obravnava določi samo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
Primernost sankcij, predpisanih v ZVCP je Ustavno sodišče RS že presodilo v odločbi št U-I-313/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. L. RS št. 33/00) in ugotovilo, da daje vozniško dovoljenje pravico upravljati z nevarnim sredstvom in da ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo (44. točka obrazložitve).
Presoja o tem ali preizkus alkoholiziranosti z alkotestom preiskovanec lahko opravlja v skladu z navodili proizvajalca alkotesta ali pa tega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore, se namreč lahko opravi le ob samem postopku preizkusa alkoholiziranosti. Sam preiskovanec pa mora zdravstvene razloge za nezmožnost oprave preizkusa uveljavljati takoj ob preizkusu. V takem primeru lahko namreč policist odredi še strokovni pregled.
ZVCP-1 člen 26, 26/1, 234, 234/1, 26, 26/1, 234, 234/1.
prometna nesreča - materialna škoda na tujem premoženju - neznatna nevarnost
Kvalificirani prekršek po določbi 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 je podan le v primeru, če udeleženec v cestnem prometu s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca v cestnem prometu ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo (3. odstavek 134. člena ZVCP-1). Če obdolženi poškoduje le sebe in je nastala materialna škoda le na osebnem avtomobilu, katerega lastnik je obdolženčeva žena (solastništvo), ne povzroči pa škode na tujem premoženju ali pa je materialna škoda na tujem premoženju minimalna, se kaznuje le za temeljni prekršek po 1. odstavku 26. člena ZVCP-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000294
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - hitrost vožnje - razmere v prometu
Močan hrup, ki ga je zaradi naglega pospeševanja hitrosti med prehitevanjem obtoženčevega vozila na preglednem delu vozišča povzročilo motorno kolo, ni tak pojav, ki ga obtoženec ob dolžni pozornosti ne bi mogel pričakovati. Zato se na to dejstvo, kot razlog, zaradi katerega je izgubil kontrolo nad vozilom, ne more uspešno sklicevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK000018
ZKP člen 363, 363-3, 366, 366/1. ZTVCP člen 41, 41/2. KZ SRS člen 251, 251/3.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vožnja ob desnem robu cestišča
Zgolj na podlagi širine vozišča in položaja obdolženkinega vozila po trčenju, ne da bi sodišče razpolagalo s podatkoma o širini obeh v nesreči udeleženih vozil, še ni mogoče sprejeti dejstvenega sklepa, da bi v primeru obdolženčeve vožnje bliže desnemu robu ceste do trčenja ne prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000181
KZ SRS člen 251, 251/3. ZKP člen 363, 363-3, 366. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni prepričljivo dognanje, da ustavljen osebni avtomobil na kraju, kjer je vozišče v vzponu, predstavlja tako oviro, ki je voznik ne more pričakovati. Zgolj navedbe v obtoženčevem zagovoru in laične ocene prič o hitrosti obtoženčevega vozila pa tudi ne nudijo zanesljive opore za sklep, da je obtoženec vozil s cestnim razmeram prilagojeno hitrostjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000174
KZ SRS člen 251, 251/3. ZTVCP člen 62, 62/1-4, 164, 164/1.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - vožnja pod vplivom alkohola - neprevidno prehitevanje
Podatek o obdolženčevi alkoholiziranosti 3 ure in 10 minut po zadevni prometni nezgodi, ki naj bi takrat znašala 1,05 gr/kg, ne sodi v opis dejanja v izreku sodbe. Če pa je v obrazložitvi sodbe ugotovitev, do katere je sodišče prišlo na podlagi izvedenskega mnenja, da je imel obdolženec v času nezgode v krvi 0,66 gr/kg alkohola, to zadostuje za zaključek, da je takrat vozil pod vplivom alkohola.