promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Podatki zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. V skladu z 8. členom ZZK-1 velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano, ne velja oziroma ne obstaja. Upravni organ se je torej skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč utemeljeno zanesel na podatke zemljiške knjige v času sklenitve predmetnega pravnega posla.
Služnost ni relevanten podatek za ugotavljanje predkupne pravice po 47. členu ZG. V postopku odobritve pravnega posla upravni organ v okviru svojih pristojnosti ne ugotavlja služnostne pravice, ki ni pogoj za uveljavitev predkupne pravice.
ZG člen 2, 2/1, 2/1-1, 21, 21/4, 21/5, 21/6. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 8.
gozd - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda
Za odločanje po ZG ni odločilna katastrska kotura parcele, pač pa, ali jo kot gozd opredeljuje GGN. Območje gozda (zemljišče, ki je gozd oziroma zemljišče v zaraščanju) se določa na podlagi dejanske rabe zemljišč, po kriterijih, ki izhajajo iz ZG, ne ločeno po posameznih parcelah oziroma na meje parcel, zato je lahko ena parcela deloma gozdna, deloma ima drugo dejansko rabo. Površina 0,25 ha iz prve alineje se torej ne nanaša na eno parcelo, temveč na obseg zemljišča, ki se ga določi kot gozd in je lahko tudi na več parcelah.
Ob lastniški razdrobljenosti parcel na območju Odloka TRŠ in zahtevkih za poseg v obsegu kot predlaga tožnik, bi ob neupoštevanju načela previdnosti pri ogrožanju funkcij gozda lahko prišlo do resne ogroženosti funkcij gozda tega območja, ki jih lahko zagotavlja le gozd kot celota oziroma širše območje. Tožnik se zato neutemeljeno sklicuje na 8. člena Odloka kot podlago za svoj zahtevek, ki se nanaša na krčitev gozda, v smislu, da je ta dovoljena kolikor se ohranja ravnovesje med naravnimi procesi in delovanjem človeka, ter da iz te določbe izhaja, da je na organu dokazno breme, da bi bilo naravno ravnovesje porušeno, kolikor bi zahtevku tožnika ugodil. Ob uporabi načela previdnosti organu naravnega ravnovesja oziroma neravnovesja ni treba ugotavljati, lahko ga le predvideva.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da v primeru več parcel, ki se prodajajo skupaj (z eno ponudbo in z eno ceno), ki so prostorsko povezane oziroma tvorijo zaokrožen kompleks, zadošča, da potencialni kupec s svojimi zemljišči meji na eno oziroma nekatere izmed zemljišč v tem kompleksu. Pri tem pa ni odločilno, s koliko kilometri posamezni potencialni kupec meji na zemljišča, ki so predmet prodaje.
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno, brez konkretne obrazložitve navedla, da nobeden od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugim sprejemnikom, zato prodajalec odloči komu bo prodal ponujeno zemljišče. Pri tem pa ni obrazložila, kako in zakaj sta sprejemnika ponudbe v enakem vrstnem redu glede na zaokroženost zemljišč in prostorske ločenosti ter v posledici tega, kakšno je smotrnejše gospodarjenje. V tem delu izpodbijana odločba ni obrazložena, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZG člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
gozd - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik že sam v tožbi navaja (tako pa izhaja tudi iz upravnega spisa zadeve), da v predmetnem upravnem postopku ni imel statusa stranke oziroma stranskega udeleženca, saj je v njem sodeloval (zgolj) s posredovanjem mnenja, in sicer na zaprosilo prvostopenjskega organa. O izdani izpodbijani (drugostopenjski) odločbi z dne 7. 10. 2021 je bil tako obveščen šele po njeni izdaji 21. 10. 2021, in sicer s strani prvostopenjskega organa. Ker tožnik torej v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca (tega položaja v času trajanja postopka na prvi in drugi stopnji niti ni zahteval), ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1; ob tem pa ne gre niti za situacijo iz tretjega odstavka 17. člena ZUS-1.
Položaja tožnika v upravnem sporu posamezniku ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnopravnih predpisov, iz katerih izhaja, kdaj ima oseba materialnopravni interes za določen izid posameznega upravnega postopka.
ZG člen 47, 47/11. ZKZ člen 20, 23, 23/1, 23/2, 23/2-3. OZ člen 25, 25/1, 29.
promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - odstop od ponudbe
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. Upravni organ je tako ravnal pravilno, ko v konkretnem primeru, ko so bili vsi sprejemniki tožnikove ponudbe predkupni upravičenci po 23. členu ZKZ v zvezi s 47. členom ZG, neupoštevne izjave tožnice o tem, da od prodaje odstopa (tj. izjave, da na ponudbo ni več vezana), ni sprejel. Upravni organ je v nadaljevanju ravnal pravilno tudi, ko je v položaju, ko so imeli vsi sprejemniki ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, tožnico pozval k izbiri sprejemnika ponudbe, ker ta izbire ni opravila, pa je kupko določil sam.
gozdovi - sečnja - upravna izvršba - odločba o odobritvi poseka dreves - rok za izvršitev odločbe - obrazložitev upravne odločbe - smrt stranke - smrt stranke med upravnim postopkom
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se dovoli izvršba odločbe prvostopenjskega organa z dne 23. 6. 2015 ter v izreku navedla, da je ta odločba postala izvršljiva dne 1. 3. 2017. Kako je tožena stranka prišla do takega zaključka, niti v izpodbijanem sklepu niti v drugostopenjski odločbi ni pojasnjeno, pa četudi tožnika ves čas postopka zatrjujeta, da jima odločba z dne 23. 6. 2015 sploh ni bila vročena.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij
Ob skupni prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč, hkratna uporaba določb ZKZ in ZG, ne more temeljiti na uporabi pretežnostnega načela, temveč se mora uporabiti norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč, in katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin ista, je mogoče tak pravni posel odobriti, sicer pa je treba odobritev z odločbo zavrniti.
V obravnavani zadevi ni problem uporaba določb ZKZ ali ZG, vendar sodišče sledi načinu razlogovanja Vrhovnega sodišča iz sodbe X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020, da je kljub paketni prodaji nepremičnin (način prodaje je v dispoziciji kupca) treba, pri uporabi zakona izhajati iz pravnega stanja posamezne nepremičnine. V obravnavani zadevi, ko je sporna le uporaba določb ZKZ, je po presoji sodišča določbo 23. člena ZKZ o predkupni pravici, pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu. Na podlagi navedenega sodišče soglaša s tožnikom, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, ko je oba kupca izenačila in štela za predkupna upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Takšno stališče je v nasprotju z določbami ZKZ, ki urejajo (omejujejo) promet s kmetijskimi zemljišči in na tej podlagi oblikovano sodno prakso Vrhovnega sodišča.
Iz odločb upravnih organov in iz spisa ni razvidno kako, na kateri pravni podlagi je upravni organ izbral metodo in instrumente, s katerimi je določil meje in površino.
Organ, ki odloča mora obrazložiti uporabo pravil (določb predpisa), na podlagi katerih se je način obnove gozda določil in sicer tako, da stranka lahko vse navedeno preveri na podlagi same obrazložitve. Če podzakonski akti, kot je obravnavani gozdnogojitveni načrt, niso uradno javno objavljeni, jih je treba priložiti odločbi oz. stranko poučiti, kje jih najde ali ji kako drugače omogočiti, da se z njihovo vsebino seznani.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - paketna prodaja
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje je treba oba zakona uporabiti sočasno. Hkratna uporaba ZKZ in ZG pri odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje kmetijskih zemljišč in gozda pomeni, da se mora uporabiti tako pravilo prednostnega vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ, kot tudi iz 47. člena ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejetju ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi navedenih materialno pravnih določb ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč ter katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz navedene „paketne“ prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin na navedeni pravni podlagi ista, je mogoče tak pravni posel odobriti skladno z zakonom, sicer pa je treba odobritev zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ). V odsotnosti drugačne zakonske ureditve je to edini način, da je spoštovano tako pravilo iz ZKZ, kot tudi ZG, glede pogojev za odobritev pravnega posla ob enotni ponudbi in ob sprejetju ponudbe za obe vrsti nepremičnin.
ZKZ člen 19, 19/2, 39, 39/2, 45, 46, 46/1. ZG člen 43, 47.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - menjalna pogodba
ZKZ v 19. členu (med drugim) določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru agrarnih operacij (drugi odstavek 19. člena ZKZ). Po drugem odstavku 39. člena ZKZ je kot agrarna operacija opredeljena med drugim tudi menjava kmetijskih zemljišč. Sodišče sledi stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o menjavi kmetijskih zemljišč, kajti eno izmed zemljišč je po namenski rabi v večjem deležu (79 %) opredeljeno kot gozdno zemljišče, ki ga ni mogoče zamenjati s kmetijskim zemljiščem. Ker gre za menjavo kmetijskega zemljišča s pretežno gozdnim ter le v manjšem delu kmetijskim zemljiščem, ta menjava ne sodi med menjavo kmetijskih zemljišč.
ZG člen 21, 21/6. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozda - gozd s posebnim namenom - nevložitev pritožbe
Relevantno dejansko stanje za odločitev v obravnavani zadevi je, da ima parcela 2350/10 k.o. ... status gozda s posebnim namenom, kar preprečuje organu izdajo dovoljenja za krčitev gozda.
Odgovor na tožnikovo vprašanje, kdaj je gozd šteti za gozd s posebnim namenom je torej, ko je kot tak razglašen s predpisom lokalne skupnosti oziroma vlade. Kolikor tožnik meni, da za gozd ne gre, mora spremeniti njegovo osnovno namensko rabo pri katastrskem organu. Ob sedanjem pravnem stanju parcele, ko je parcela po stanju katastra gozd in je v Odoku MOL opredeljena kot gozd s posebnim namenom, pa organ ni mogel odločiti drugače, glede na šesti odstavek 21. člena ZG.
ZG člen 46, 46/5. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (2005) člen 9. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 22. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - posegi v gozd - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda za gozdove, ki ga je pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. Zato je po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga. Poleg tega je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali opravljanje čebelarske dejavnosti, torej vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar pa ni predmet tožnikove zahteve.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - lastništvo zemljišč - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige
Skladno s prvim odstavkom 49. člena ZG je odločilno lastništvo gozdov, saj pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov. Zemljiška knjiga je javna knjiga in se šteje, da je vse, kar je v njej vpisano, resnično in pravnoveljavno, kar je poseben vidik publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. Skladno s prvim odstavkom 340. člena ZDavP-2 mora upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu med drugim posredovati podatke o osebah, ki so bile na presečni datum v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe gozdnih zemljišč, na kar je davčni organ seveda vezan. Dokazovanje nasprotnega zato ni možno v postopku odmere obveznosti po ZG, temveč kvečjemu v zemljiškoknjižnem postopku, dotlej pa velja, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato tožnica s tožbenim argumentom, da Občina Ivančna Gorica ni uredila zemljiškoknjižnega stanja, s čimer torej zatrjuje, da so podatki zemljiške knjige napačni, v tem upravnem sporu ne more uspeti.
Odločitev o tem, ali je gozdno vlako dovoljeno načrtovati tudi na zemljišču tožnikov, temelji na določbi sedmega odstavka 37. člena ZG, ki določa, da se za gradnjo gozdnih prometnic, kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot 3/4 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
gozdovi - gospodarjenje z zemljišči - načelo zaslišanja strank
Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo. Še zlasti nima razlogov obrazložitev v delu, ki se nanaša na opis razhajanja med številom posekanih dreves in številom in vrsto dreves, ki morajo biti na novo posajene, še manj pa je obrazloženo, zakaj je odrejena posaditev posamezne vrste listavcev in zakaj ni upoštevan odstotek območja glede na odstotek drevesne sestave gozda na predmetnem območju.
gozd - obnova gozda - ukrepi za obnovo gozda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko mu pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ob oceni, da je podana kršitev načela zaslišanja stranke, pa se sodišče tudi strinja, da je posledično nezmožen preizkus izpodbijane odločitve, zlasti v delu, ko tožnik ugovarja (in kar je njegov poglavitni ugovor ves čas postopka in tudi sedaj v upravnem sporu), da je parc. št. 1214 kupil kot njivo (in kar naj bi izhajalo iz prostorskih aktov), organ pa navaja, da je iz prostorskih aktov Občine Š. razvidno, da je za zgornji del parc. št. 1214 določena namenska raba ''Gozdna zemljišča'' in da je iz grafičnega dela razvidno, da je taka raba določena na izkrčeni površini.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - obnova gozda
Stroški so po obsegu in potrebnosti izkazani s tudi tožniku posredovanimi listinami. V tem primeru gre za za obžetev sadik (in ne npr. za sadnjo), zato je že na prvi pogled jasno, da je normativ določen po površini in ne glede na število sadik.
Tožnik je poskus obžetve sadik dne 15. 7. 2016 onemogočil, zato je organ pravilno postopal, ko je za ponovni poskus obžetve zaprosil za asistenco policije. Razred policistov (V., VI. ali VII.), prisotnih pri obžetvi, pa je stvar notranje organizacije same policijske postaje, zato obrazlaga za utemeljitev stroškov na tej podlagi po oceni sodišča ni potrebna.
Ali je konkretno zemljišče gozdno zemljišče, je odvisno od opredelitve tega zemljišča, upoštevaje določbe 10. in 11. člena ZG v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. Z zajemom zemljišč v gozdnogospodarski načrt je namreč opravljena presoja, ali so izpolnjena merila, ki jih za pojem gozda oziroma gozdnega zemljišča opredeljujejo določbe ZG.
ZG člen 1, 3, 3/1, 3/1-5. ZIN člen 7. ZUP člen 144, 290.
gozdovi - sanitarna sečnja - rok za izvršitev odločbe - neizvršljivost odločbe - načelo sorazmernosti
Sodišče sodi, da je v obrazložitvi odločbe v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.
Tožnica v tožbi ne navaja, da ti razlogi toženke ne bi bili resnični, zgolj s sklicevanjem na svoje organizacijsko-tehnične, logistične, vremenske in druge težave pri realizaciji te odločbe pa tudi po presoji sodišča ne more uspeti, saj je le-te ne odvezujejo v smislu, da ji zakonsko določenih obveznosti kot lastnici gozda ne bi bilo treba izvršiti. Prav tako tožnica ni izkazala, da je toženka pri naložitvi obveznosti kršila načelo sorazmernosti (7. člen ZIN), saj niti ni navedla, da bi bilo mogoče za sanacijo gozda izreči še kakšen drug, milejši ukrep. Ker tožnica (po oceni sodišča) prepričljivim razlogom toženke, zakaj je določen rok ustrezen in zakaj ga ni mogoče podaljšati, ne ugovarja, to tudi pomeni, da ti razlogi niso sporni.
Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Obrazložitev namreč ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih je tožeča stranka sprejela odločitev za obnovo gozda na površini 0,72 ha. To, da je tožeča stranka zaprosila za krčitev 0,72 ha gozda, še ne pomeni, da je bila krčitev v tem obsegu tudi izvedena.