ZG člen 3, 3/1, 3/1-14, 22, 22/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 20, 20/1.
gozd - obnova gozda - ukrepi za obnovo gozda - sanacija goloseka - lastnik gozda - tožbena novota
Organ je odločitev oprl na 23. člen ZG. Po prvem odstavku tega člena mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, lastnik gozda. Tožbene navedbe, da očitanega goloseka tožnik ni izvedel sam, so tako neutemeljene; po citirani zakonski določbi se namreč obnovo gozda naloži lastniku zemljišča, na katerem je bil izveden golosek (ne glede na morebitnega drugega povzročitelja).
Določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, se uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v tem zakonu (2. člen ZG), če gre torej za zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter ki obsega kot najmanjšo površino 0,25 ha (ter tako dejanska raba, ki je podatek zemljiškega katastra, ni pomembna).
ZG člen 49. ZUOPŽ člen 27. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - osnova za odmero pristojbine - katastrski dohodek - ukrepi za odpravo posledic žleda
Osnova za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je katastrski dohodek gozdov, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Relevantni so podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Drugačno določanje osnove za izračun pristojbine tudi ni predpisano z ZUOPŽ, ki v prvem odstavku 27. člena širi oprostitev iz 18. točke prvega odstavka 73. člena ZDoh-2 oziroma v drugem odstavku uvaja znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in torej ne znižuje katastrskega dohodka, ugotovljenega v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka. Zato ni mogoče slediti stališču tožnika, da je treba znižanje katastrskega dohodka na tej podlagi upoštevati pri odmeri vseh obveznosti, ki se, kot ta v obravnavani zadevi, odmerijo v odvisnosti od višine katastrskega dohodka.
Ker v zadevi ni sporno, da nobeden od ponudnikov ne more biti predkupni upravičenec po ZG, se v primeru, kakršen je obravnavani (ko sta oba ponudnika uvrščena na isto mesto - kot drug kmet), vrstni red predkupnih upravičencev določi v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ.
gozd - poseg v gozd - graditev objekta - soglasje za poseg v gozd
Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je tretji odstavek 21. člena ZG, po katerem soglasja za poseg v gozd ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Po isti določbi se pri presoji ogroženosti upošteva vrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
Iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020) izhaja, da čebelnjakov v gozdu ni dovoljeno postavljati, njihova postavitev je možna samo na negozdnih površinah v gozdnem prostoru in to v kmetijski in gozdnati krajini v oddaljenosti do 500 m od ureditvenega območja naselja, in sicer tako, da je omogočen direkten dostop do čebelnjaka z gozdne ali javne ceste. Navedenega pogoja pa, kakor izhaja iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke, navedena lokacija ne izpolnjuje, čemur tožeča stranka ne ugovarja in je že iz tega razloga bilo potrebno zavrniti izdajo zahtevanega soglasja.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1, 6/3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo - za odmero pristojbine relevantni podatki
Ugovor o nepravnomočnem lastništvu, ob vpisanem pravnem dejstvu v zemljiški knjigi, ki je izvorna evidenca o lastnikih, v obravnavanem postopku ni mogel biti pravno relevanten, kljub razlogom, ki jih za nepravnomočnost navaja tožnik v tožbi.
Podatek o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru na dan 30. 6. 2013, od katerega se po izpodbijani odločbi odmerja pristojbina, je ugotovljen na podlagi in skladno s posredovanimi podatki zemljiškega katastra.
Davčnemu organu je podatke o višini katastrskega dohodka posredoval upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Na to sporočilo je davčni organ vezan, ker gre za uradno pridobljene podatke, na katere se odmerja obveznost. Tožnik zato ugovorov zoper višino katastrskega dohodka ne more uspešno uveljavljati v konkretnem postopku odmere pristojbine za gozdne ceste.
gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - izjava o sprejemu ponudbe - obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe - izjava stranke kot dokaz
Sama obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (pošiljanje priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ampak služi zgolj v dokazne namene. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ sklepal, da sta prodajalca v zakonskem roku prejela izjavo o sprejemu ponudbe le na podlagi izjave strank.
Izjava strank se sme skladno z 188. členom ZUP vzeti kot dokaz za ugotovitev dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov. Glede na to, da C.C. sam zatrjuje, da je izjavo o sprejemu ponudbe poslal priporočeno s povratnico, sodišče meni, da ne bi smelo biti nikakršne ovire, da se ne bi pri pošti s poizvednico ugotovilo, kdaj je bila poslana pošiljka s povratnico.
poseg v gozd - soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - pristojnost soglasodajalca
Za utemeljitev ugotovitve, da je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcijo gozda, je treba opraviti presojo vpliva predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene z GGN GGE. V obravnavanem primeru pa toženka vplivov objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, na funkcije gozda ni presojala, temveč je bil razlog za zavrnitev zahteve predvsem stališče o potrebnih vsakodnevnih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom in o negativnih vplivih teh voženj in zadrževanja ljudi. S temi stališči pa toženka ni presojala vplivov čebelnjaka na funkcije gozda, temveč vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar ni predmet tožnikove zahteve.
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da ima kupec B.B., katerega pravni posel je upravni organ odobril, prednostno pravico pred tožnikom, saj meji s svojo parcelo 885/1 na gozd, ki se prodaja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ne oporeka, je prvostopenjski organ pravilno uporabil materialni zakon in pravni posel, sklenjen z B.B., odobril.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - za odmero pristojbine relevantni podatki - dostop do parcele z javne ceste
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih.
Pristojbina se ne plačuje od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - zapora gozdne ceste - začasni ukrep
Zaporo gozdne ceste z zapornico lahko odredi le Zavod za gozdove. Tožniki zato neutemeljeno ugovarjajo, da s postavitvijo zapornice niso kršili predpisov, ker so želeli le preprečiti uporabo ceste v druge namene. Pri tem pa tudi ni pomembno, da zapornica ni bila zaklenjena, torej da je bila upravičenim uporabnikom omogočena uporaba gozdne ceste.
Dedič od trenutka zapustnikove smrti šteje za lastnika zemljišč, kar pomeni, da šteje za lastnika tudi v času objave ponudbe za nakup teh zemljišč. Glede na to ima v skladu z desetim odstavkom 47. člena ZG predkupno pravico pri nakupu zemljišč.
Obrazložitev, ki ne navaja relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - gozdno zemljišče - ogrožanje funkcije gozdov
Med strankama ni sporno, da je del zemljišča predvidenega posega v GGN Gozdnogospodarske enote Ljubljana opredeljen kot gozdno zemljišče. Po drugem odstavku 1. člena ZG pa določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za "druga gozdna zemljišča", če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. člena tega zakona opredeljeno v GGN območja oziroma enote.
Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče ogrožanje teh funkcij pričakovati.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnovo gozda na površini 0,68 ha ter način izvedbe obnove gozda – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik, zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
Tožnik ima prav, da se glede na predložena dokazila, ki izkazujejo drugačno lastninsko stanje kot zemljiška knjiga, prvostopenjski organ ne bi smel opreti zgolj na podatek zemljiške knjige.
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-9, 6/1-11. ZG člen 56, 56/1, 56/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v postopku izdelave - motnje pri delovanje organa - varstvo osebnih podatkov - vprašanje tehnične narave - presoja v upravnem sporu
Pri izrazito tehničnih vidikih spora se sodišče pretežno omeji na presojo natančnosti in prepričljivosti argumentacije toženke in jo primerja z natančnostjo in prepričljivostjo argumentacijo tožnice kot zavezanca po ZDIJZ, pri čemer upošteva tudi prispevek prizadete stranke k tehnični ekspertizi spornih vprašanj. Na podlagi tega izhodišča je z vidika presoje prepričljivosti argumentov tožnice važno, da je od izdaje prvostopenjske odločbe do tožbe v upravnem sporu popolnoma spremenila razloge za zavrnitev zahteve, saj v tožbi uveljavlja povsem druge tri argumente, in sicer izjeme iz 3. točke (varstvo osebnih podatkov), 9. točke (dokument v postopku izdelave) in 11. točke (notranje delovanje organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jih sodišče obravnava v obrazložitvi sodbe.
Določba 2. alineje prvega odstavka 56. člena ZG, po katerem ZGS vodi evidence kot baze podatkov za „svoje delo“ in za statistično posploševanje, ne derogira ZDIJZ.
Ko se skupaj (v kompletu) prodaja gozdna in kmetijska zemljišča, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev (po ZKZ oziroma po ZG) določi upoštevaje pretežnostno načelo, saj vrstnega reda ni možno ugotavljati istočasno po določbi 23. člena ZKZ in po določbi 47. člena ZG.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - - menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo tožnik ni pridobil lastninske pravice na gozdnem zemljišču, saj zgolj način plačila zemljišča (menjava stvari) ne more imeti vpliva na potek postopka prodaje, ki ga določa ZKZ.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - postavitev čebelnjaka - pristojnost soglasodajalca - dejansko stanje v naravi
Tožnik je vložil zahtevo za izdajo soglasja za postavitev manjšega „demontažnega“ objekta v tam navedeni velikosti, ki se bo uporabljal občasno kot čebelnjak, občasno pa kot lopa za shranjevanje čebelarske in gozdarske opreme in vlogi priložil dokumentacijo, iz katere je razvidna lokacija omenjenega objekta. O taki zahtevi bi moral upravni organ tudi odločiti, ne pa da je z ogledom preverjal, ali v naravi dejansko že stoječi objekt ustreza podatkom iz vloge.