gozd - poseg v gozd - postavitev kmečke lope - soglasje za gradnjo
Postavitev kmečke lope na predmetni gozdni parceli je po OPN sicer dopustna, vendar pa je parcela v območju Natura 2000, znotraj osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, in po gozdnogospodarskem načrtu Jezeršek 2009-2018 na drugi stopnji s poudarjeno biotopsko in hidrološko funkcijo gozdov, da se nudi živalim prostor za preživetje ter varuje vire pitne vode in podzemne tokove. Poleg tega pa je v neposredni bližini navedene parcele urejen večji laz, ki se ga vzdržuje za potrebe divjadi, zato ima prostor poudarjeno biotopsko funkcijo na prvi stopnji. Glede na navedeno je po oceni sodišča tožena stranka utemeljeno zavrnila zahtevo za izdajo soglasja za gradnjo kmečke lope na tej parceli.
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137. Vendar pa je Zavod za gozdove z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju določb ZG je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.
Ker se zemljišče, kjer je krčitev gozda predvidena, nahaja v območju, ki je po osnovni namenski rabi opredeljeno kot območje gozdov in ker je bil na obravnavanem zemljišču že izveden nelegalni poseg v prostor, za katerega tožnik ni dobil soglasja prvostopenjskega organa po prvem odstavku 21. člena ZG, iz same vloge oziroma njene dopolnitve pa izhaja, da tožnik načrtuje obnovo opustošenega gozda na tem zemljišču in ne krčitve gozda v kmetijske namene, je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da tožniku na podlagi njegove vloge in glede na določbe ZG dovoljenja ne izda.
Obema sprejemnikoma ponudbe je mogoče priznati status kmeta. Ker obema kmetovanje ob zaposlitvi predstavlja dodatno dejavnost, oba pa tudi obdelujeta zemljišča sama z osebnim delom, je kot zadnji izključujoč kriterij treba upoštevati izbiro prodajalca.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču - obrazložitev odločbe
Pomanjkljiva obrazložitev pomeni kršitev določbe 214. člena ZUP, v posledici pa preprečuje preveritev pravilne uporabe materialnega prava, določbe 26. člena ZG, v delu „ali bi bil drugačen način prevoza lesa nesorazmerno daljši“.
gozd - posegi v gozd - soglasje k legalizaciji objekta - dejansko stanje v naravi
Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja (koče za shranjevanje orodja), bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postavitvi objekta z namembnostjo objekta za shranjevanje orodja in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.
gozd - posegi v gozd - dovozna pot - soglasje za ureditev dovozne poti - pristojnost soglasodajalca
Za odločitev v obravnavani zadevi so brezpredmetne vse navedbe toženke, ki se ne nanašajo na vprašanji, ali parcela predvidenega posega spada v gozd oziroma gozdni prostor in kakšen bo vpliv predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu.
ZG člen 21, 77, 77/3, 77/3-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 74a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - soglasje za vadbeni objekt
Tudi če je igrišče za petanke urejeno izključno z naravnimi materiali, zaradi tega ne izgubi svojstva objekta oziroma posega v gozd oziroma gozdni prostor, za kar pa 21. člen ZG zahteva soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zahteva po soglasju izhaja tudi iz 74a. člena ZGO-1, po katerem je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti tudi soglasje pristojnih soglasodajalcev.
gozd - soglasje za ograditev gozda - funkcije gozdov
Za utemeljitev ugotovitve, da je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcijo gozda, je treba opraviti presojo vpliva predvidenega posega (kot to izhaja iz tožnikove vloge in njenih prilog) na funkcije gozda, kot so opredeljene z ustreznim gozdnogospodarskim načrtom.
Ograditev dela gozda je dopustna le na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije, vendar v konkretnem primeru Zavod ni izdal dovoljenja za predmetno ograjo. Tožbene navedbe o tem, da se predmetna ograja ne nahaja na gozdni parceli 443/16, pa so nedopustne tožbene novote.
gozd - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - soglasje za gradnjo - projektni pogoji - ogrožanje funkcije gozdov
Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. členu tega zakona opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. To pomeni, da za odločanje po ZG in s tem pristojnost Zavoda za gozdove ni odločilna katastrska kultura parcele ali njeno dejansko izpolnjevanje meril, ki jih za pojem gozda opredeljuje ZG, temveč to, da je ta parcela kot gozdna opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu.
Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče pričakovati ogrožanje teh funkcij. Tožbene navedbe, da promet dvanajstih vozil pod določenimi pogoji ne pomeni nujno ogrožanja teh funkcij, so povsem hipotetične, predvsem pa ne morejo vplivati na presojo pravilnosti sklepanja, da je na podlagi te okoliščine ogrožanje mogoče pričakovati.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6.
gozdna cesta - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine
Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. junija tistega leta, za katerega se pristojbina odmerja.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč je prvostopni organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep povečanja gospodarske aktivnosti gozdov - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Tožnica je na podlagi lažnih podatkov neupravičeno prejela nepovratna sredstva za nabavo kmetijske opreme, saj je preko fiktivnih računov, izdanih preko povezanih družb, želela prikazati večjo vrednost nabavljenega traktorja in prikolice, kot je bila dejanska ter si na ta način navidezno zagotoviti sredstva za plačilo kupnine v celotnem obsegu.
gozd - ukrep gozdarskega inšpektorja - posegi na gozdnih parcelah - sečnja in spravilo gozdnega drevja - gradnja gozdnih vlak - odločba o odobritvi poseka dreves
Upravni organ se je pravilno oprl na tiste baze podatkov, ki so za ugotovitev vrste rabe zemljišč odločujoče, tj. na prostorski plan in na katastrske podatke iz časov odločanja.
Ker je gozdarski inšpektor ugotovil, da je tožnik opravil posege na gozdnih parcelah, ki so po gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... nahajajo v oddelku 47, v katerem po ugotovitvah gozdarskega inšpektorja v letu 2011 ni bila načrtovana gradnja vlak, je podan zakonski dejanski stan iz petega odstavka 37. člena ZG, ker tožnik ni imel odločbe o odobritvi poseka dreves, pa je izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrte alinee prvega odstavka 17. člena ZG. Ob teh materialnopravnih določbah in na podlagi 32. člena ZIN je gozdarski inšpektor lahko izdal izpodbijano odločbo.
ZG člen 47. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 7.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pogoji za podelitev koncesije - prednostna pravica - tehnična sredstva
Pogoji v javnem razpisu so določeni z namenom, da se lahko postopek izvede pregledno in da je predmet razpisnega postopka dostopen vsem kandidatom pod enakimi pogoji. Javni razpis pa ne omogoča, da bi se lahko prednostna pravica podelitve koncesije dodelila pogojno, tako da bi upravičenec naknadno zagotovil potrebna tehnična sredstva.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 2, 2-3, 5. ZUP člen 144, 144/1, 144/3.
gozd - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - nahajanje kmetije v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, ki pa ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem ugotovitvenenem postopku in opustitev zaslišanja stranke.
kmetijsko zemljišče - gozd - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - odmera odškodnine - vrednost točke za izračun odškodnine - revalorizacija vrednosti točke - dan obračuna odškodnine
Po izrecni določbi zakona se v primeru, ko se spremeni namembnost zemljišča zaradi gradnje objekta, za katerega je zahtevano gradbeno dovoljenje, odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je treba po stanju na ta dan revalorizirati tudi vrednost točke za izračun odškodnine.
ZG člen 47, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 7, 7/2.
koncesija za izkoriščanje gozdov v državni lasti - priprava posamičnega programa ohranjanja kmetije - pogoji za pridobitev koncesije - potrebna tehnična sredstva
Na javnem razpisu za pripravo posamičnega programa ohranjanja kmetije je lahko uspel le prijavitelj, ki je izpolnjeval v razpisu določene pogoje. S podano izjavo, kot je to storil tožnik, pa izpolnjevanja pogoja potrebnih tehničnih sredstev ni mogoče dokazati.
gozd - soglasje za ograditev gozda - obstoječa ograja
ZG ne predvideva izdaje različnih soglasij glede na to, ali je gradnja že končana ali šele načrtovana. Ugovor, da v času postavitve za ograjo ni bilo treba pridobiti soglasja za ograditev posameznih delov gozda, je zato lahko ugovor le v morebitnem inšpekcijskem postopku, v katerem se preverja, ali obstoječi objekt razpolaga z ustreznimi dovoljenji oz. soglasji, torej tudi s tistimi po določbah ZG.