Glede na določbo 10. odstavka 47. člena ZG, po kateri ima, razen v primerih, ko gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, pri nakupu gozda v primeru, da predkupne pravice lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, ne uveljavlja, kot v obravnavanem primeru, prednostno pravico lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, je odločitev prvostopnega organa pravilna in na zakonu utemeljena.
ZG člen 38, 38/1, 41. ZUP člen 144, 144/1. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 2, 2/1, 2/1-2.
soglasje za graditev objekta - gozdna cesta - upravni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
O graditvi drugih prometnic, tudi če potekajo po gozdu, ni mogoče odločati na podlagi (teh) določb Pravilnika o gozdnih prometnicah, temveč je treba uporabiti splošne predpise o graditvi objektov oziroma izdaji projektnih pogojev in soglasij. Zato za prometnico, ki ni gozdna cesta, ni mogoče izdati soglasja oziroma izdelati elaborata ničelnice po pravni ureditvi, ki se nanaša izključno na gozdne ceste.
gozdovi - sanitarna sečnja - upravni akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu
Izpodbijani sklep o postavitvi skupnega predstavnika je odločanje o procesnem vprašanju znotraj upravnega postopka, in ne odločanje o sami upravni stvari, in zato upravni spor zoper ta sklep ni dovoljen. Sporna razmerja med solastniki, izpostavljena v tožbi, mora tožeča stranka reševati v drugih postopkih.
ZUS-1 člen 4, 4/1. URS člen 33, 67, 157. ZG člen 38, 38/1, 39. SZ člen 37, 37/1, 99.
gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - izbris iz evidence gozdnih cest - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo
Pravna razlika med statusom „gozdne ceste“ in „potjo“, ki ni gozdna cesta, je že na podlagi ZG očitna in ima zato pravno relevantne posledice za lastnika takšne nepremičnine znotraj okvira lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Gozdna cesta je lahko v zasebni lasti, njen celovit značaj na podlagi ZG pa zajema tako zasebnopravne kot tudi javnopravne značilnosti.
Sodno varstvo v upravnem sporu po 1. odstavku 4. člena ZUS-1 zoper dejanje tožene stranke je zagotovljeno samo pod pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pojem „drugo sodno varstvo“ pomeni bodisi drugo sodno varstvo po ZUS-1, kar bi lahko bila tožba zoper izdani upravni akt na podlagi ZG ali pa tožba zaradi molka organa, bodisi sodno varstvo pred drugim sodiščem, v tem primeru je relevantno sodno varstvo pred pravdnim sodiščem zaradi varstva lastninske pravice. Dejstvo, da zakonodajalec ni predpisal nikakršnega upravnega odločanja v zadevah določitve gozdnih cest, njihove ukinitve oziroma prekvalifikacije, pomeni, da ima tožnik sodno varstvo po volji zakonodajalca zagotovljeno v pravdnem postopku po Stvarnopravnem zakoniku. Ker ima tožnik zagotovljeno (drugo) sodno varstvo pred pravdnim sodiščem, Upravno sodišče tožbe ni zavrglo.
gozdna zemljišča - ukrepi za obnovo gozda - namenska raba zemljišč - dovoljenje za posek
Tožniki zmotno menijo, da ni šlo za poseg v gozdne parcele, ker se kot vrsta rabe spornih parcel v katastru vodi katastrska kultura travnik in so kot take tudi vrisane v GERK. Po namenski rabi, ki je odločujoča za opredelitev rabe parcel, in jo določajo prostorski akti.
gozdovi - dovoljenje za posek - zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe - molk organa - upravni spor - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Stranka mora, če meni, da organ ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet konkretnega postopka, in o njih z odločbo, izdano v tem postopku, ni bilo odločeno, zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe vložiti pri upravnem organu. V upravnem sporu lahko izpodbija šele odločbo, s katero upravni organ njen predlog zavrne, tako odločitev pa potrdi drugostopni organ v upravnem postopku. Tožnik pa niti ne trdi, da bi postopek za izdajo dopolnile odločbe pred upravnim organom sprožil. Zato je njegova tožba v upravnem sporu z zahtevkom za izdajo dopolnilne odločbe prezgodnja.
upravni postopek - ustavitev postopka - stroški postopka
Po vložitvi tožbe tožnika zaradi molka organa sta bili izdani dve upravni odločbi, s katerimi je bilo odločeno o zahtevku tožnika. Ker je zoper obe odločbi mogoče vložiti pritožbo, se postopek v zvezi s tožbo tožnika ustavi v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZUP. V skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUP in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009, mora tožena stranka tožeči stranki plačati priglašene stroške postopka.
ukrep inšpektorja za gozdarstvo - prepovedani posegi v gozdu
Po 75. členu ZG je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Niti projektna dokumentacija niti sklenjena pogodba z naročnikom zato tožniku ne dajeta podlage za obravnavani poseg v gozdna zemljišča.
gozd - obnova gozda - rok za obnovo - zastaranje obveznosti
Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo v upravnem postopku.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da so bila izvedena dela nujna za vzdrževanje gozda, preostali del gozda pa naj bi bil posekan že leta 2000, zaradi česar naj bi zadevo v tem delu zastarala. V konkretnem primeru namreč niso predvideni zastaralni roki in sklicevanje na to, da naj bi naložena obveznost zastarala, nima podlage.
gozd - obnova gozda - pristojnost za izdajo odločbe
Tožbeni ugovor, da za izdajo izpodbijane odločbe Zavod za gozdove Slovenije ni pristojen, ker pri predmetni parceli ne gre za gozd, ni utemeljen. Ne glede na to, da se je z odločbo za to parcelo z odločbo ugotovila nova vrsta rabe in sicer pašnik, je bilo v postopku ugotovljeno, da je po stanju gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrta zadevnega območja navedena parcela delno gozd. Da je ta parcela delno gozd, pa izhaja tudi iz lokacijske informacije.
Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica
Tretji odstavek 47. člena ZG, ki ureja prednostno pravico pri nakupu gozdov, ki jih 1. in 2. odstavek tega člena ne zajemata, med lastniki mejaši ne izključuje države kot predkupne upravičenke.
Organ prve stopnje je izdal odločbo o odmeri zborničnega prispevka tožniku po skrajšanem postopku na podlagi 2. točke 1. odstavka 144. člena ZUP. Tožnik je v pritožbi navedel, da je lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar pa ni zavezanec za plačilo zborničnega prispevka, ker se ukvarja, a ne pretežno, s kmetijsko gozdarski dejavnostjo. Po presoji sodišča je tožnik šele tedaj imel možnost udeleževati se postopka, ki je bil uveden po uradni dolžnosti. Po določbi 1. odstavka 23. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka tudi pravne osebe iz 1. alinee 1. odstavka 10. člena zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti, zato bi morala tožena stranka ugotoviti, ali so pri tožniku podani vsi pogoji, da se ga uvrsti med zavezance za plačilo prispevka, in ali mu je prispevek pravilno odmerjen.
Organ prve stopnje je izdal svojo odločbo o odmeri zborničnega prispevka tožniku na podlagi 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99,070/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP). Po določilu 2. točke 1. odstavka 144. člena ZUP namreč lahko organ odloča po skrajšanem postopku in takoj odloči o stvari med drugim tudi tedaj, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v pritožbi zgolj navedel, da je lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar pa ni zavezanec za plačilo zborničnega prispevka, ker se ukvarja, a ne pretežno, s kmetijsko gozdarsko dejavnostjo. Po presoji sodišča pa je tožnik šele tedaj imel možnost udeleževati se postopka, ki je bil uveden po uradni dolžnosti. Po določbi 1. odstavka 23. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A tudi pravne osebe iz 1. alinee 1. odstavka 10. člena tega zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti, zato bi morala tožena stranka ugotoviti, ali so pri tožniku podani vsi pogoji za zaključek, da se tožnika uvrsti med zavezance za plačilo prispevka in ali mu je prispevek pravilno odmerjen.
Po 1. odstavku 23. člena ZG mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen in v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi zavod z odločbo v upravnem postopku; na podlagi citirane določbe je prvostopni organ zakonito izdal sporno prvostopno odločbo, s katero je tožnikom naložil, da morajo obvezno obnoviti gozd, ki je bil posekan na golo. Tožniki za sporen poseg v ta prostor niso imeli nobenega ustreznega dovoljenja, niti takega dovoljenja niso mogli pridobiti glede na dejstvo, da gre za zeleni pas in zaščiteno gozdno območje.