postopek o prekršku - zaseg orožja - stranska sankcija - pogoji za odvzem orožja in orožnega lista
V kazenskem postopku je bilo tožniku odvzeto predmetno orožje. Zato je odločitev, da se tožniku odvzameta tudi orožna listina in strelivo, pravilna in v skladu z določbo petega odstavka 64. člena ZOro-1.
Tožnik, ki bi moral kazen zapora prestati dne 2. 12. 2018, je bil predčasno odpuščen s prestajanja kazni zapora dne 3. 9. 2018. To pomeni, da mu je med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
ZKP člen 522, 528, 530. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca - mučenje - sodna odločba - načelo zaslišanja stranke v postopku - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - Rusija
Dokazna ocena zagotovila Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije ob tem, da se v spisu zadeve nahajata sklep Okrožnega sodišča iz kraja A. z dne 24. 9. 2015 in odločba Okrožnega sodišča iz kraja A. z dne 12. 2. 2015, iz katerih izhaja, da bo tožnik nameščen v priporu v regiji Saratov in ne v priporu v regiji Nizhny Novgorod, kot to izhaja iz zagotovila Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije z dne 10. 7. 2018, je do te mere pomanjkljiva, da sodišče v tem delu, ki je pravno pomemben za odločitev, izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Zakaj daje toženka večjo težo zagotovilu Generalnega državnega tožilstva (razen z obrazložitvijo, da gre za kasnejši datum le-tega), toženka v izpodbijani odločbi namreč ni pojasnila. Pri čemer sodišče posebej izpostavlja, da z morebitnim (kasnejšim) sklepom sodišča, ki je pristojno za določitev kraja prestajanja kazni pripora oziroma morebitnega kasnejšega zapora, iz katerega bi izhajalo, da bo tožnik v priporu in morebitnem kasnejšem zaporu nameščen drugje, kot to izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča z dne 24. 9. 2015, ne razpolaga oziroma se le-ta ne nahaja v upravnem spisu zadeve, niti se toženka na takšen sklep sodišča Ruske federacije ne sklicuje. Pri tem pa toženka sama v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da ni seznanjena z razlogi, ki so botrovali spremembi odločitve glede namestitve tožnika v pripor v primeru izročitve.
Ker toženka ni izvedla dokazne ocene tožnikove pisne izjave, h kateri ga je sama pozvala tekom upravnega postopka, sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZKP člen 530. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani države prosilke
Zahtevana stroga presoja zakonitosti v delu, kjer tožnik zatrjuje verjetnost kršitve zaradi osebnih okoliščin, je bila izvedena, saj je toženka proučila vse predložene dokaze, s katerimi je tožnik dokazoval grožnje, izsiljevanje in druga kazniva dejanja na račun tožnika in njegovih družinskih članov ter njegovega premoženja, s strani dveh sodelavcev ruske policije. Toženka je na podlagi seznanitve s predloženimi dokazi sicer ugotovila, da verjame, da so bili tožnik in njegova družina tarča posameznih incidentov v zvezi z grožnjami in napadi na njihov dom in premoženje ter da je dogodke v obliki izsiljevanj, groženj in fizičnih napadov, ki jih je obdolženi opisoval v svojih izjavah, mogoče šteti za verjetne, ni pa obstoj zatrjevanih dokazov, tudi po presoji sodišča, v zadostni meri izkazal verjetnosti kršitve 3. člena EKČP, to je povezanosti oziroma vpletenosti ruske policije oziroma z njimi povezanimi oseb v opisane incidente, kar bi odločilno vplivalo na presojo verjetnosti kršitve 3. člena EKČP. To velja toliko bolj zato, ker je bil zoper oba policijska sodelavca, ki naj bi bila vpletena v kazniva dejanja zoper tožnika in njegove družinske člane, uveden kazenski postopek, kar kaže na pripravljenost in zavzemanje ruskih preiskovalnih organov, da se storilci takšnih dejanj zlorabe pooblastil, zaposlenih v organih ruske policije, odkrijejo in kazensko preganjajo. Iz navedenega razloga tudi po presoji sodišča zatrjevane osebne okoliščine ne dokazujejo kršitve pravice iz 3. člena EKČP.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasna odredba
Tožnik je že v upravnem postopku dokazoval, kakšne so razmere v priporih oziroma zaporih v Ruski federaciji z obsežnim dokaznim gradivom. Tožnik je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe pred pravnomočnostjo sodne odločbe v tem upravnem sporu nastala težko popravljiva škoda v zvezi s (procesno) pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki kot pomembnejša pravica zajema tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, oboje pa se nanaša na sodno varstvo njegove materialne pravice iz 3. člena EKČP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zagovornik po uradni dolžnosti
Iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da je tožnik v priporu, to pa glede na določbo 70. člena ZKP pomeni, da mu je (brezplačna) pravna pomoč zagotovljena, v tem primeru tudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep višjega sodišča po četrtem odstavku 420. člena ZKP.
zahteva za sodno varstvo - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
To, da se tožnik z odločitvami po zakonu pristojnih rednih sodišč ne strinja oziroma da zatrjuje, da so razlogi sklepov pomanjkljivi, ne utemeljuje zaključka, da mu sodno varstvo ni zagotovljeno. Tožnik ga ima v predpisanem sodnem postopku, sprejete odločitve lahko izpodbija s tam predvidenimi pravnimi sredstvi.
parlamentarna preiskava - sklep zunaj obravnavanega senata - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo
Tožeča stranka ima za varstvo svojih ustavnih pravic zagotovljeno drugo sodno varstvo po določilih Zakona o parlamentarni preiskavi, v okviru katerega so mogoča tudi pravna sredstva in ji je tako zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo pred rednim sodiščem splošne pristojnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba
ZBPP ne ureja pravice do izbire zagovornika v kazenskem postopku, temveč, daje le pravno podlago za priznanje pravne pomoči v primeru, če za plačilo stroškov zastopanja z izbranim zagovornikom v kazenskem postopku prosilec nima zadostnih sredstev. Pravice do izbire zagovornika pa ZKP ne omejuje niti v primerih obvezne obrambe.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157. ZKP člen 219a.
predkazenski postopek - preiskava - zaseg elektronskih podatkov - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Spornega ukrepanja policije ni mogoče šteti za samostojno dejanje pristojnega (upravnega) organa iz 4. člena ZUS-1 in s tem za samostojen predmet spora, temveč je v konkretnem primeru v smislu 4. člena ZUS-1 lahko (kot drug posamičen akt), vključno z njenim izvrševanjem, sporna le izdana odredba preiskovalne sodnice.
Glede odredbe o preiskavi elektronskih naprav se že v tožbi pravilno ugotavlja, da ne gre za upravna akta oziroma upravni odločbi ter da zato upravni spor po 2. členu ZUS-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Odredbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti za drug posamičen akt, zoper katerega ni zagotovljenega (drugega) sodnega varstva. Odredbo je namreč izdalo in torej odločilo v zadevi sodišče, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja in da zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno oziroma zahtevano.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 214, 219a. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 2.
predkazenski postopek - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zaseg elektronskih naprav - hišna preiskava - nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke
V konkretnem primeru gre za zadevo, za katero je po ZKP pristojno redno sodišče, ki je v obravnavanem primeru sodni odredbi za hišno preiskavo in preiskavo elektronskih naprav izdalo v okviru svoje sodne funkcije, skladno z določbami ZKP. Zaradi tega tožeča stranka odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Odločitve sodišč in procesna dejanja sodišč, ki vodijo do teh odločitev, lahko tožeča stranka izpodbija le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred stvarno pristojnimi sodišči in po izčrpanju vseh pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Izpodbijanega sodnega akta in procesnih dejanj sodišča, glede na njihovo naravo kot akta in dejanj sodišča, državnega tožilstva in policije, ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
Ker torej izpodbijani sodni odredbi ne moreta biti akta, ki bi lahko bila predmet upravnega spora, posledično temu ne morejo biti predmet upravnega spora tudi dejanja, ki so posledica izdaje tega akta, kot tudi pregledovanje, obravnavanje, reproduciranje in ostala uporaba zaseženih predmetov, ki so bili zaseženi na podlagi sodne odredbe. Vsa ta dejanja so namreč posledica tega, da je bila s sodnima odredbama odrejena hišna preiskava.
ZUS-1 člen 4, 33, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 166, 166/1, 172, 172/3, 214, 214/1, 215, 215/1.
varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - tožba zoper odločitev sodišča - subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana posamična akta sodišča sta bila izdana v okviru izvrševanja sodne funkcije in je zato že iz tega razloga stranki zagotovljeno drugo sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato (dodatno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno. Pri tem ni pravno relevantno, da tožnica ni osumljenka v kazenskem postopku. Tožnica ima namreč kot pravna oseba, pri kateri je bila opravljena hišna preiskava in zaseženi predmeti, možnost uveljavljanja pravnih sredstev po ZKP oziroma nasloviti svoje ugovore v zvezi z opravljenimi preiskovalnimi dejanji na sodišče, ki je odredbi izdalo.
Kot izhaja iz tožbenega predloga, poleg odprave izpodbijanih odredb tožnica od Okrožnega sodišča, specializiranega državnega tožilstva in policije zahteva tudi vračilo v roku 3 dni vseh zaseženih predmetov in dokumentacijo, kot izhajajo iz obeh zapisnikov o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 6. 7. 2016, saj naj bi ti vsebovali tudi podatke, ki so zaupni. Sodišče se s tožnico strinja, da takega zahtevka ne more postaviti pred sodiščem splošne pristojnosti, torej v tem primeru kazenskim sodiščem, saj če bi ga lahko in če bi mu sodišče sledilo, bi to pomenilo dejansko ne-realizacijo preiskovalnih dejanj in s tem onemogočanje izvedbe konkretnega kazenskega postopka. Zato pa tudi to ne more biti razlog za dopustnost upravnega spora po tej podlagi, saj naslovno sodišče ne more in ne sme s svojimi odločitvami onemogočati ali otežiti oziroma na sploh posegati v postopek, ki se izvaja pred rednimi sodišči. Vsi pristojni organi in sodišča pa imajo v postopkih, ki jih vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi, dolžnost varovanja podatkov, ki so po posameznih zakonih določeni kot zaupni in zato uživajo posebno varstvo.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 166, 172. URS člen 157.
predkazenski postopek - hišna preiskava - dejanje policije - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Glede odredb o hišni preiskavi se že v tožbi pravilno ugotavlja, da ne gre za upravna akta oziroma upravni odločbi ter da zato upravni spor po 2. členu ZUS-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Odredb pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti za drug posamičen akt, zoper katerega ni zagotovljenega (drugega) sodnega varstva iz 4. člena ZUS-1. Odredbi je namreč izdalo in torej odločilo v zadevi sodišče, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja in da zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno oziroma zahtevano. Odločitev rednih sodišč se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči in tam sprejetih odločitev.
Določb ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave ni mogoče razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zagovornik po uradni dolžnosti - prosta izbira odvetnika
Prvi odstavek 72. člena ZKP jasno določa, da se postavljeni zagovornik razreši v primerih, ko prenehajo razlogi obvezne obrambe iz 70. člena tega zakona, kot tudi če si obdolženec namesto postavljenega zagovornika vzame drugega zagovornika. Ravno za slednje pa si prizadeva tožnik. Zato zgolj dejstvo, da tožnika še vedno zagovarja zagovornik, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti, na čemer organ gradi celotno obrazložitev svoje odločitve, po presoji sodišča in upoštevaje že prej na več mestih citirano odločitev Vrhovnega sodišča RS, ne more predstavljati ovire, da bi tožnik pridobil brezplačno pravno pomoč za zagovor v kazenski zadevi po izbranem odvetniku na podlagi ZBPP, seveda pod pomembno predpostavko, da za to izpolnjuje pogoje oziroma merila po tem zakonu.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 28/1. URS člen 18, 21, 21/1, 22, 23, 27, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 6, 37, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/4. ZIKS-1 člen 239, 239/1.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - prisilna sredstva - vklepanje - policijsko spremstvo - rok za vložitev tožbe zaradi kršitve človekovih pravic
Ne drži, da je bil tožniku pripor odrejen le zaradi ponovitvene nevarnosti, temveč tudi zaradi begosumnosti, kar pa je bila ena izmed ostalih okoliščin za sprejetje opisane varnostne ocene za tožnika in izdajo odredbe o spremstvu. To pa tudi pomeni, da toženka pri izdaji odredbe o spremstvu, ki je bila potem tudi realizirana pri vsaki privedbi oziroma prevozu od zavoda do sodišča, ni ravnala arbitrarno, temveč v skladu z določbami navedenega Pravilnika in torej sorazmerno ter ob upoštevanju pravno relevantnih okoliščin glede na citirani predpis. Tožnik v tožbi tudi ne opisuje subjektivnih občutkov zaradi opisanega ravnanja pravosodnih policistov med prevozi oziroma privedbami, temveč o občutkih, ki jih je doživljal sicer zaradi opisane privedbe, ob samem prihodu v sodno dvorano oziroma v sodni dvorani med trajanjem narokov za glavno obravnavo.
V zvezi s prevozi na sodišče in uporabljenimi prisilnimi sredstvi tožnik izpostavlja še sodbo ESČP v zadevi Ramishvili in Kokhreidze proti Gruziji, in ponovi svoje navedbe, s katerimi želi izpodbiti okoliščine, ki so bile razlog za uporabo prisilnih sredstev v obravnavanem primeru, tj. da tožnik ni bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, da je prostovoljno prišel v Slovenijo, da je bil zoper njega odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki jih pa sodišče šteje za izpodbite glede na podatke spisa in zato tudi ne more upoštevati citirane odločitve ESČP kot relevantne za obravnavani primer.
Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo, zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek glede na določbe ZKP. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, prav tako bi jih lahko uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča.
ZKP člen 530, 530/1, 530/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - razlog za zavrnitev izročitve - kršitev človekovih pravic s strani države prosilke - mučenje ali nečloveško ravnanje - razmere v zaporu
Določilo 3. odstavka 530. člena ZKP ne daje možnosti za upoštevanje pravic iz 6. ali 8. člena EKČP, zato pa je možno in je treba dati določilu 1. odstavka 530. člena ZKP ustavi skladno in EKČP skladno interpretacijo. Po tem določilu namreč minister za pravosodje „izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali ne dovoli.“ To pomeni, da minister ne sme dovoliti izročitve, če ugotovi, da bi bilo osebi zaradi izročitve nesorazmerno poseženo v pravico 6. člena ali pravico iz 8. člena EKČP glede na uveljavljeno sodno prakso ESČP.
Ker tožena stranka zaradi varstva absolutne pravice iz 3. člena EKČP ni ugotavljala, v katerem zaporu bi tožnica prestajala kazen in ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo razmere v tem zaporu na splošno in glede upoštevanja specifičnega zdravstvenega stanja tožnice takšne, da ne obstaja zadosti velika verjetnost, da bi prišlo med prestajanjem kazni do kršitve 3. člena EKČP, je izpodbijani akt nezakonit.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - postopek pred rednim sodiščem - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz vsebine tožbe izhaja, da se tožeča stranka ne strinja z dopisom Okrožnega sodišča, s katerim ji le-to ni priznalo statusa oškodovanca v kazenski zadevi. Izpodbijani dopis je akt sodišča, ki ga ni mogoče šteti za posamični akt ali dejanje po 4. členu ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka. To pomeni, da ima tožeča stranka v obravnavani sporni zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer sodno varstvo v kazenskem postopku, po izčrpanju pravnih sredstev v okviru kazenskega postopka pa ima možnost vložiti ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Kadar pa je zoper nek akt ali dejanje, za katero se zahteva subsidiarno sodno varstvo, zagotovljeno drugo sodno varstvo, sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu, po določbi 1. odstavka 66. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1, ni potrebno niti dopustno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba v kazenskem postopku
Obvezna obramba po 70. členu ZKP v povezavi s prvim odstavkom 97. člena ZKP je po svoji vsebini isto kot brezplačna pravna pomoč. Ker se torej brezplačna pravna pomoč lahko uveljavlja po posebnem zakonu, upravičenec v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči te pravice ne more uveljavljati po ZBPP.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 32. ZKP člen 205, 205/2, 420, 420/4.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pripor - kazenski postopek - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Izpodbijani sklep senata Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora ni akt, ki bi se na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, s tem pa ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje subsidiarnega upravnega spora. Tožniku je namreč sodno varstvo zoper izpodbijani sklep zagotovljeno v ZKP.
Ena od procesnih predpostavk za izdajo začasne odredbe je po 32. členu ZUS-1 tudi ta, da je zoper akt, za katerega se predlaga začasno zadržanje izvršitve, vložena tožba v upravnem sporu.