upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - predlog za izločitev sodnika
V konkretnem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je zavrgla njegov predlog za njeno izločitev. Gre torej za sklep, izdan v kazenskem postopku, ki sodi v pristojnost rednega sodišča. Tožnik zato odločitve, ki jih je sprejelo okrožno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka, po izčrpanju pravnih sredstev pa v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
upravni spor - stvarna pristojnost - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V konkretni zadevi gre za odločanje v kazenski zadevi, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, ki ga tožnik izpodbija, je potrebno najprej vložiti pri prvostopenjskemu sodišču, to je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Kopru, da opravi predhodni preizkus pravnega sredstva, iz navedenega razloga sodišče meni, da je za obravnavanje tožnikove vloge v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Kopru.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2, 3/3. ZKP člen 70, 70/3, 70/4, 97.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - kazenski postopek - obvezna obramba
Tožniku se v kazenskem postopku očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let, in gre torej za primer obvezne obrambe iz 70. člena ZKP. To pomeni, da je brezplačna pravna pomoč urejena s posebnim zakonom (ZKP), zaradi česar so nastopile okoliščine iz tretjega odstavka 3. člena ZBPP. Zato je treba – kot je tožniku pravilno pojasnil že organ za BPP - glede dodelitve BPP uporabiti določbe ZKP in ne ZBPP, zlasti, ker je lahko tudi na podlagi ZKP zaradi slabih gmotnih razmer tožnik oproščen plačila stroškov svojega zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3, 6. URS člen 18.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - prepoved mučenja - pravica do poštenega sojenja
Stroga presoja dejstev tako s strani upravnega organa kot sodišča v upravnem sporu pomeni, da je potrebno v tovrstnih postopkih nujno pridobiti in upoštevati zadostno količino informacij o stanju v državi, kamor naj bi bil tožnik izročen. Te informacije lahko izvirajo iz aktivnosti domačih organov države, ki vodi postopek izročitve, ali pa iz mednarodnih organizacij oziroma institucij, pri čemer mora biti kakovost teh informacij zanesljiva in objektivna.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. URS člen 18, 21, 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - vklepanje - policijsko spremstvo - zavrženje tožbe
Upravno sodišče ni pristojno za izvajanje sodnega nadzora nad delom kazenskega sodišča ter nad uresničevanjem in varstvom ustavnih pravic v postopku pred kazenskim sodiščem. Tožbo, vloženo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, je treba v delu, ki se nanaša na dejanja, izvedena s privedbo tožnika na glavno obravnavo ter tekom glavnih obravnav, zavreči, saj ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v pritožbenem postopku v kazenskem postopku.
Kar zadeva del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na sodno varstvo pravic v zvezi z prevozom od ZPKZ do sodne dvorane, sodišče ugotavlja, da sporna dejanja prevozov očitno ne posegajo v tožnikovo pravico iz 34. člena v zvezi z 21. členom Ustave in zato očitno tudi ne v pravico iz 18. člena Ustave. Ta del tožbenega zahtevka je moralo sodišče zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi z 2. odstavkom 4. člena ZUS-1.
Tožena stranka je utemeljeno obrazložila, zakaj šteje, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Pravilna je namreč njena ugotovitev, da je obnova kazenskega postopka dopustna samo iz razlogov, ki jih ZKP izrecno našteva v določbi 410. člena in da tožnik želi vložiti obnovo tega postopka iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 410. člena ZKP. Dokazil, s katerimi se dokazujeta navedena obnovitvena razloga, tožnik vlogi za dodelitev BPP ni priložil, zato je tožena stranka pravilno ocenila vlogi za BPP priložene listine in ugotovila, da tožnik z njihovo predložitvijo ne more doseči obnove kazenskega postopka.
izročitev tujca - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora - odločitev ministra za pravosodje - pogoji za izročitev - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Pristojno okrožno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika, ta sklep pa je nato potrdilo tudi višje sodišče, kar pomeni, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za tožnikovo izročitev. V pravnomočno odločitev sodišča glede izpolnjevanja pogojev toženka ne sme posegati. Tretji odstavek 530. člena ZKP namreč izrecno določa, v katerih primerih minister za pravosodje ne dovoli izročitve, in sicer če tujec uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Tožnik ne zatrjuje nobene izmed teh okoliščin, zaradi katerih toženka ne bi smela dovoliti izročitve.
ZBPP člen 1, 24, 24/1. ZKP člen 506. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 1. oziroma 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz navedenih razlogov mora izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno. V obravnavani zadevi toženka tega ni obrazložila. Njeno stališče bi lahko imelo določeno težo le, če bi s sklicevanjem na konkretne primere izkazal obstoj ustaljene sodne prakse o tem, da se obsojencem, ki iz razloga brezposelnosti v roku ne izpolnijo v pogojni obsodbi naloženega posebnega pogoja plačila obveznosti, pogojna obsodba vedno prekliče. Poleg tega je toženka sama ocenila, da bi izid zadeve lahko pomembno vplival na prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Tožnik utemeljeno opozarja, da posameznikom tudi v postopkih, v katerih sodišče ugotavlja predvsem dejanske okoliščine, lahko koristi strokovna pomoč odvetnika. Da bi oseba lahko navedla vse pravno relevantne okoliščine, mora poznati pravo ali imeti strokovno pomoč. Zato je stališče toženke, da so odvetniki v postopkih potrebni le, kadar gre za reševanje pravnih vprašanj, napačno. To velja tudi v konkretnem primeru, za katerega ni predpisan enostaven pravni postopek (506. člen ZKP in 61. člen KZ-1).
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - izročitev tujca - upravni spor - začasna odredba - učinkovito sodno varstvo
Tožnik utemeljeno opozarja, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda. Tožba namreč ne zadrži izvršitve odločbe in če bi bila ta izvršena še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, se tožnik v času odločanja ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije in ne bi bil več pod jurisdikcijo te države. Zgolj ugotavljanje ne/zakonitosti odločbe bi bilo za tožnika brez učinka. S tem je po ustaljeni upravno-sodni praksi izkazana škoda v zvezi z ustavno pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Sodišče je tudi presodilo, da odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ne nasprotuje javni koristi. Da 22. 11. 2014 nastopi absolutni zastaralni rok izvršitve kazni, bo sodišče upoštevalo tako, da bo zadevo obravnavalo kot nujno in bo tudi o sami tožbi odločilo v najkrajšem možnem času.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-6, 10/6. ZKP člen 19, 19/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - pravnomočna obsodba na zaporno kazen - uvedba kazenskega postopka - prekinitev postopka sprejema v državljanstvo
Kazenski postopek zoper tožnico v smislu 19. člena ZKP ni bil uveden, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prekinitvi postopka sprejema tožnice v slovensko državljanstvo.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/1, 40/2. ZKP člen 361, 361/4, 361/6.
upravni spor - tožbeni zahtevek - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - pripor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - začasna odredba
Sodišče je ne glede na tožbene navedbe, da tožnik uveljavlja sodno varstvo zaradi varstva ustavnih pravic, v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZUS-1 tožbeni zahtevek obravnavalo tako, kot je postavljen v tožbi. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku pa ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer je v primeru, ko obdolženec meni, da bi bilo treba pripor odpraviti, ker naj bi po dveh mesecih po ustnem izreku kazenske sodbe ne bil podaljšan, sodno varstvo zagotovljeno v kazenskem postopku na podlagi četrtega in šestega odstavka 361. člena ZKP. Sodišče je zato tožbo v upravnem sporu zavrglo.
Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZUS-1, saj pri sprejemu take odločitve ni vezano na predlog strank.
pripor - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Skladno s 4. členom ZUS-1 lahko sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Za obravnavani primer pa je predvideno drugo sodno varstvo, in sicer v četrtem odstavku 361. člena ZKP. Če tožnik meni, da je pripor zoper njega brez podlage, lahko vloži predlog za odpravo pripora, o katerem odloča senat sodišča prve stopnje iz šestega odstavka 25. člena ZKP. Ker izpodbijano dejanje ni dejanje, ki bi se lahko izpodbijalo v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic, ampak je zanj predvideno drugo sodno varstvo, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe, ker gre po tretjem odstavku 66. člena ZUS-1 za začasno odredbo po uradni dolžnosti in ne na predlog strank.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za odločanje relevantni predpis - obvezna obramba - pripor - zagrožena kazen zapora
Obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja.
Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tretjem odstavku 3. člena ZBPP. Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba določil ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - obvezna obramba
Brezplačna pravna pomoč za konkreten primer je urejena z določili ZKP drugače, kot z ZBPP in tožnica je v predmetnem kazenskem postopku obdolženka zaradi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora od enega do desetih let, kar v skladu s 3. in 4. odstavkom 70. člena ZKP pomeni, da je upravičena do obvezne obrambe po določilih ZKP, v kolikor si zagovornika ne izbere sama. Obvezna obramba sama po sebi res še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca postavljen po določilu 70. člena ZKP brezplačen, vendar lahko sodišče kljub temu obdolženca oprosti plačila stroškov postopka ob upoštevanju 1. odstavka 97. člena ZKP. Navedeno pomeni, da je zakonodajalec tudi v določilih ZKP predvidel način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, pa je izključena uporaba določil ZBPP.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi pravilno oprla na določila Evropske konvencije o izročitvi in Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi glede na navedene konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ki med strankama niso sporne in so za odločitev bistvene oziroma odločilne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
V skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker tožnik v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, v postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more uspeti.
ZKP člen 530, 531. Evropska konvencija o izročitvi člen 18.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločitev ministra za pravosodje o izročitvi - razlog za zavrnitev izročitve
Pravna podlaga za izvajanje izročitve med Republiko Slovenijo in Republiko Črno Goro je poleg notranje zakonodaje obeh držav, tudi Evropska konvencija o izročitvi, sprejeta v okviru Sveta Evrope, katere članici sta tako Republika Slovenija kot tudi Republika Črna Gora. Prav tako pa sta obe navedeni državi podpisnici navedene konvencije ter dodatnih protokolov, sprejetih k navedeni konvenciji. Okoliščina, da tožnik ni državljan Republike Črne Gore, torej države prosilke, glede na obstoječo ureditev ne predstavlja nobenega fakultativnega niti obligatornega razloga za zavrnitev izročitve. Prav tako okoliščina državljanstva ni ena izmed predpostavk, ki bi morale biti podane, da lahko država zaprosi za izročitev določene osebe. Okoliščina državljanstva zaprošene države je lahko razlog za zavrnitev izročitve v določenih pravnih ureditvah, ki ne izročajo lastnih državljanov.
tujec - razlog za zavrnitev izročitve - postopek za izročitev obdolženca in obsojencev - kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani države prosilke - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - vsebina odločbe o dovolitvi izročitve
Ne glede na to, da ZKP v 530. členu kršitev temeljnih človekovih pravic oziroma svoboščin s strani države prosilke izrecno ne navaja kot razlog za zavrnitev izročitve, pa slednje izhaja iz številnih mednarodnih dokumentov. Ravno tako mora država presoditi, ali obstajajo verjetne okoliščine, da bi bil imenovani z izročitvijo v državo sprejemnico izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. Pri tem je tožena stranka pravilno ocenila, da mora obstajati konkretno tveganje, da bi bila zadevna oseba v državi sprejemnici izpostavljena dejanski nevarnosti nečloveškega ravnanja ali mučenja, pri čemer breme dokazovanja verjetnosti nevarnosti ter dejanske kršitve človekovih pravic leži na strani imenovanega. Konkretna nevarnost, da bi bil tožnik že s samo izročitvijo Vzhodni republiki Urugvaj dejansko podvržen nečloveškemu oziroma ponižujočemu ravnanju pa v tem primeru ni izkazana, saj zgolj navajanje okoliščin, da v proseči državi obstajajo slabe razmere v zaporih, ne zadostuje, pač pa morajo obstajati verjetni dokazi, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bo ravno oseba, ki se izroča, izpostavljena dejanski nevarnosti mučenja, nehumanega oziroma ponižujočega ravnanja.
Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da v odločbi ni navedeno, katero je tisto kaznivo dejanje, zaradi katerega tožena stranka dovoljuje izročitev. Navedena je zakonska oznaka, izrek pa se sklicuje na to, da je kaznivo dejanje navedeno v prošnji za izročitev. Po mnenju sodišča zadostuje, da je v prošnji opisan historični dogodek, na katerega se nanaša prošnja za izročitev. Zaradi tega po mnenju sodišča ni bojazni, da se ob izročitvi ne bi vedelo, za katero kaznivo dejanje je proseča država prosila za izročitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pravnomočno končan kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik se v tožbi sklicuje na priloženo dokumentacijo, s katero dokazuje, da je bilo v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, dejansko stanje zmotno ugotovljeno, kar pa po zakonu ni dopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.