CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029473
OZ člen 190, 280, 280/1. ZPP člen 7, 212.
spor majhne vrednosti - obstoj obligacijskega razmerja - komu se izpolnjuje - relativnost obligacijskih razmerij - prekoračitev trditvene podlage - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker pravdni stranki nista sklenili podjemne pogodbe za izdelavo nadstreška, tožbeni zahtevek na tej podlagi ne more biti utemeljen. Da bi tožena stranka tožeči stranki vtoževani znesek dolgovala na kakšni drugi pravni podlagi, pa iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja. Le dejstvo, da je D. M. toženi stranki plačal za delo, ki ga je opravila tožeča stranka, tožeči stranki ne daje podlage za uveljavljanje zahtevka proti toženi stranki. Če namreč dolžnik namesto svoji pogodbeni stranki obveznost izpolni tretji osebi, pa za to ne obstaja pravna podlaga, njegova pogodbena obveznost ne preneha. V tem primeru upnik v razmerju do tretjega, kateremu je dolžnik karkoli plačal, nima zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Do svoje pogodbene stranke (dolžnika) ima namreč še vedno terjatev na izpolnitev pogodbene obveznosti. Zato o upnikovem prikrajšanju ni mogoče govoriti.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - plačilo odvoza komunalnih odpadkov - glavna obravnava v odsotnosti toženca
V kolikor pa ta pritožbeni ugovor posega v zmotno uporabo materialnega prava, pa velja pritrditi prvostopnemu sodišču, da je tožeča stranka povsem pravilno na podlagi Odloka MO o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini - MUV št. 7/2014 (nadalje Odlok) presodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati stroške odvoza komunalnih odpadkov za 120 litrsko posodo, ki mu je bila povsem zakonito na podlagi 18. člena Odloka dostavljena. V kolikor bi namreč toženec želel imeti manjšo posodo, bi moral na podlagi 18. člena navedenega Odloka vložiti zahtevo za dostavo manjše posode (60 litrske), česar pa ni storil.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 215, 215/3, 221b, 221g. OZ člen 380.
poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožnice v odgovoru na pritožbo, da predmetni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo (221g. člen ZFPPIPP). Za te postopke se namreč v skladu z 221b. členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena tega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklep II Cpg 636/2016, VSL sodba I Cpg 467/2017 in druge). Sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba (VSL sodba II Cpg 1050/2015), je nadomestila obsežnejša, novejša sodna praksa, ki enotno stoji na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - predlog za obnovo postopka - oprostitve plačila sodne takse
Za obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP se zahteva, da tako dejstva kot dokazi, na katere se nanaša tak predlog za obnovo, obstojijo že v času odločanja v predhodnem postopku.
V skladu s 158. členom Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - razlogi za zamudo - upravičen vzrok za zamudo - prometni zastoj - izkazanost opravičenih razlogov - nepričakovana ovira - izredni dogodek - zadostna skrbnost
Po določilu 116. člena Zakona o pravdnem postopku mora biti stranki, ki iz upravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, pa so zanjo nastale neugodne pravne posledice, omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in s tem zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. Pri tem je treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke in njeno pravico do sodnega varstva ter do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Vrnitev v prejšnje stanje je torej dopustna (le), če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov treba dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki predlaga vrnitev.
Zatrjevani zastoj na cesti ni predstavljal nepričakovane in nepredvidljive ovire, saj je šlo za pričakovan dogodek na cesti, ki se običajno pojavlja ob delavnikih v jutranjih urah ter bi nanj morala tožnik in njegova pooblaščenka ob zadostni skrbnosti računati. Tožnik je za vožnjo od doma do centra Ljubljane potreboval toliko, kot običajno (45 minut), kar le potrjuje ugotovitev, da ni bilo izrednega prometnega dogodka.
Če tožnik ni vedel, kje se nahaja sodišče, ob upoštevanju, da se ne znajde v Ljubljani, bi moral še toliko bolj pazljivo poskrbeti za to, da bo našel sodišče in bo pravočasen (pravočasno bi se moral pozanimati, kje je sodišče). Res je običajno (kot navaja pritožba), da se o neznani lokaciji pozanimaš pri mimoidočih, ni pa nujno, da pri takem poizvedovanju dobiš pravo usmeritev, zato riziko takega ugotavljanja prave lokacije trpi tožnik sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031550
OZ člen 6, 6/2, 164, 164/1, 164/3, 168, 239, 246, 766, 766/1. ZPP člen 13, 137.
zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pogodba o naročilu (mandat) - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - opustitev dolžnega ravnanja - vložitev izrednega pravnega sredstva - uspeh stranke v postopku z revizijo - verjetnost uspeha v postopku - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg povrnitve premoženjske škode - višina vtoževane terjatve - navadna škoda in izgubljeni dobiček - nepogodbena škoda - denarna odškodnina - stečajni postopek nad dolžnikom - opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku
Ker v konkretnem primeru slednje ni mogoče, saj je zaradi napake odvetnika, tožeča stranka terjatev zoper dolžnika P. d. o. o. izgubila, je tožeča stranka upravičena do ustrezne denarne odškodnine (tretji odstavek 164. člena OZ). Gre za pošteno tržno vrednost izgubljene terjatve (primerjaj 168. člen OZ). Le tako bo namreč položaj oškodovanca (tožeče stranke) enak, kot bi bil, če sporne terjatve ne bi izgubila. Zato je za ugotovitev nastanka in obsega škode ključno, ali bi tožeča stranka sporno terjatev od dolžnika dobila plačano.
SPZ člen 27, 28. ZTLR člen 24, 25, 26. ZLNDL člen 1.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - družbena lastnina - pravica uporabe - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dobrovernost - raziskovalna dolžnost - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - dokazni predlog
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj tako ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Pravila o gradnji na tujem svetu namreč jezikovno in konceptualno predpostavljajo obstoj tujega zemljišča, kar pomeni, da je nekdo lastnik. Pri družbeni lastnini lastnika zemljišča ni, in tako tudi ne njegovega ravnanja, na katerega te določbe navezujejo stvarnopravne posledice.
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - varstveno nadzorstvo
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po enajstem odstavku 86. člena KZ-1, saj je ugotovilo, da obsojeni v celoti ni izpolnil nalog v okviru dela v splošno korist oziroma v pomembnem delu ni izpolnjeval navodil v okviru varstvenega nadzora oziroma se izmikal stiku s svetovalcem ali drugače kršil obveznosti iz dela v splošno korist, ko je z napadenim sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Izpolnitev tožene stranke kot tretje osebe je veljavna (če jo upnik sprejme) in povzroči prenehanje obveznosti. Z zatrjevanimi nakazili oziroma plačili, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožeča stranka zapirala le tiste obveznosti E. d.o.o., ki jih je v plačilih (v nalogih, cesijskih pogodbah oziroma asignacijah) v sklicih oziroma pod namen navedla sama tožena stranka, s čemer je tožena stranka opravila izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila banka obveščena. S tem je torej tožena stranka izrazila svojo voljo, da plača tuj dolg, s tem pa je v skladu s prvim odstavkom 271. člena OZ izpolnila drugo obveznost E.d.o.o. v razmerju do banke in ne obveznost po kreditni pogodbi, za katero je prevzela poroštvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029515
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 34, 34/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor se šteje za umaknjen - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - sestavine plačilnega naloga - obrazložitev odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti, morajo iz njene obrazložitve izhajati vsa dejstva, ki jih je treba ugotoviti za nastop presumpcije umika ugovora, in sicer: 1. da dolžnik sodne takse ni plačal že ob vložitvi ugovora, 2. da mu je sodišče zato pravilno vročilo plačilni nalog s pozivom k plačilu sodne takse, 3. da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, in 4. da tudi v roku iz plačilnega naloga sodna taksa ni bila plačana.
Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da morebitna drugačna vsebina ponudbe, na podlagi katere je tožnica sprejela odločitev, da sklene pogodbo, ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe.
motenje posesti - nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do osebne varnosti - pravica do posesti - varstvo posesti - izročitev ključev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bil z ugoditvijo zahtevku tožnici omogočen neomejen vstop v stanovanjsko stavbo, kjer imata toženec in sin pravdnih strank svoje bivališče, kar bi pomenilo poseg v njuno pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja, poleg tega pa tudi v pravico do osebne varnosti. Gre za položaj, ko je toženec zaradi odločbe nepravdnega sodišča pridobil pravico do izključne posesti sporne nepremičnine, pa čeprav za omejeno obdobje. Tožnica se tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodno varstvo posesti zaradi odločbe, izdane po ZPND, ne more biti izključeno.
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030616
ZNP člen 35, 35/1, 35/2. ZPP člen 413.
spor iz razmerja med starši in otroki - stroški nepravdnega postopka - odločitev o skupnih stroških - stroški za delo sodnega izvedenca - delitev stroškov po enakih delih - združitev istovrstnih zadev - največja korist otroka
Združeni nepravdni zadevi sta bili ves čas obravnavani v interesu obeh udeležencev kot staršev njunih otrok. Vodenje postopka, opravljanje procesnih dejanj udeležencev in končna odločitev sodišča morajo biti osredotočeni na ugotavljanje največje koristi otrok, kar je že po naravi stvari tudi v interesu njihovih staršev. Vzroki medsebojnih sporov med udeležencema so v ravnanju obeh. Stroški dokazovanja z izvedenci zato bremenijo po enakih deležih oba udeleženca postopka, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo posameznega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031032
ZPP člen 154, 158, 158/1, 224, 337, 337/1. OZ člen 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1025, 1033.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazno breme - podpis listine - izvedenec grafološke stroke - poroštvo - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - pritožbene novote - uspeh v pravdi - stroški postopka - delni umik tožbe - delna ustavitev postopka
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče v pravdnem postopku presoja, ali obstoji terjatev oziroma upniško-dolžniško razmerje med tožnikom in tožencem in ne, ali verodostojna listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, izpolnjuje pogoje oziroma ima značilnosti verodostojne listine. Pritožbeno stališče, ki gre v smeri, da je potrebno v konkretnem primeru iz razloga, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine oziroma menice, tožnikov zahtevek presojati (zgolj) z vidika upravičenosti (glede na določbe ZIZ) vložitve takšnega izvršilnega predloga, je napačno.
Neenakost oziroma (pravilno) različna dolžina podpisov na pooblastilu odvetnici oziroma v notarskem zapisu ne zadošča za sklep, da krajši podpis ob imenu in priimku toženke v navedeni listini ni njen. Podobno velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno zatrjevanje o ne-podobnosti (neprimerljivosti) podpisa (parafe) v notarskem zapisu in toženkinega podpisa na menici. Ta vprašanja sodijo prvenstveno v strokovno domeno izvedenca grafologa, ki pa ga toženka ni predlagala (oziroma je postavljeni predlog umaknila).
Brezpredmetno je pritožbeno navajanje, da bi moral tožnik, ker upnik porokov ni obvestil, da dolžnik ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti, postopati v skladu s 1025. členom OZ. Ob tem, da omenjena določba predvideva upnikovo notifikacijsko dolžnost (in v primeru njene neizpolnitve tudi njegovo odškodninsko odgovornost) napram poroku, pritožba ne upošteva, da sta v konkretni zadevi obe pravdni stranki nastopali kot poroka in plačnika (solidarna poroka)
V primerih delnega umika tožbe je potrebno o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odločiti po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zahtevka pa se stroški presojajo po uspehu. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe (in posledično temu delne ustavitve postopka) pa je treba (jasno) zahtevati.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - insolventnost družbe - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Začetek stečajnega postopka ima pravne posledice na postopek izvršbe in zavarovanja zgolj v primeru, ko je bil stečajni postopek začet proti insolventnemu dolžniku, to je dolžniku samemu, ne pa tudi v primeru, ko je začet stečajni postopek nad družbo, v kateri ima dolžnik le svoj poslovni delež. Obravnavani postopek zavarovanja se ne nanaša na premoženje družb, v katerih ima dolžnik poslovni delež, zato predmetni postopek tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v stečajnem postopku zoper družbo S. d.o.o., v stečaju in njegovo vodenje tudi ni odvisno od odločitve organov stečajnega postopka.
Facebook - spletna stran - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - odškodninska odgovornost - pravna podlaga - privolitev oškodovanke - nastanek premoženjske škode - soprispevek oškodovanke
Pritožbena graja s strani sodišča prve stopnje uporabljenega nižjega dokaznega standarda, ko je svoje dokazne zaključke utemeljilo s pomočjo indičnega sklepanja, ni utemeljena. Tako pravna teorija kot sodna praksa v primerih, ko je dokazno breme pretežko, tudi zaradi objektivnih težav pri zbiranju in izvajanju dokazov, dopuščata, da sodišče obstoj določenih dejstev ugotovi na podlagi posrednega dokazovanja, torej z indici, ki obstoj drugih dejstev potrjujejo s stopnjo pretežne verjetnosti.
Sodišče lahko vmesno sodbo izda glede celotnega zahtevka, kadar je ta v celoti po podlagi zrel za odločitev, lahko pa tudi glede dela zahtevka oziroma posameznih pojavnih oblik škode. Tožnica od tožencev zahteva plačilo nepremoženjske škode zaradi posega v njene osebnostne pravice in povračilo premoženjske škode, ki naj bi ji nastala, ker sta toženca s pomočjo njenih fotografij uspešno tržila svoje izdelke in bila s tem obogatena. Tožnica torej zahteva dve pojavni obliki škode, ki ju utemeljuje na različnih podlagah, obe pa morata biti zaradi prekluzivnega učinka vmesne sodbe že v tej fazi postopka zanesljivo ugotovljeni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode po podlagi utemeljen.
Poseg v osebnostne pravice kot univerzalne pravice, vezane na osebo upravičenca, predstavlja civilni delikt, ki ima ob splošnih pogojih odškodninskega prava za posledico odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena OZ. Da sodišče dosodi denarno odškodnino za prestano nepremoženjsko škodo, mora prizadeta oseba utrpeti duševne bolečine. Ta pojem je pri posegu v osebnostno sfero treba razlagati široko, saj zajema vsako psihično nelagodje, ki nastane zaradi posega v posameznikovo fizično ali moralno bistvo, njegovo intimo, torej v njegovo osebnostno celovitost. Sodišče prve stopnje je glede na izpoved tožnice ugotovilo, da je bila z ravnanjem tožencev prizadeta, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja zadostno podlago za dosojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ne obstojijo razlogi za delno razbremenitev tožencev zaradi predhodnih ravnanj tožnice, ki je dopustila fotografiranje in uporabo slik v komercialne namene. Toženca sta namreč njene fotografije sama poiskala na svetovnem spletu in z njimi ustvarila lažni profil, zgolj njihova dosegljivost pa ne daje podlage za odločitev o tožničinem soprispevku.
OZ člen 239, 239/1, 239/2, 240, 336, 336/1, 346, 352, 766, 768. ZPP člen 315.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o upravljanju - upravljanje z gozdovi - sečnja gozda - mandatna pogodba - profesionalna skrbnost - kršitev pogodbenih obveznosti - odškodnina za posek lesa - izvedenec - izločitev izvedenca - vmesna sodba - škoda - zastaranje - ugovor zastaranja - pobotni ugovor
V tej fazi postopka za izdajo vmesne sodbe zadostuje, da je tožnica dokazala nastanek oziroma obstoj škode, medtem ko bo vprašanje natančnejše količine več posekanega lesa od uradno dovoljenega ter izpad prirastka in s tem višina škode, ki je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke, predmet odločanja s končno sodbo.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 4, 4-17, 22, 24, 24/5. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-3, 10, 11, 44.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - občinske gospodarske javne službe - komunalna dejavnost - komunalne storitve - plačilo - izvajalec javne službe - dolžnost vzdrževanja - uporabnik storitev - javno kanalizacijsko omrežje - kanalizacijski priključek
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v lasti lastnika oziroma uporabnika objekta, ki je zadolžen tudi za njegovo vzdrževanje in odpravljanje morebitnih poškodb.
Že na podlagi pravil jezikovne in logične razlage ni mogoče sklepati, da soglasje oziroma navodila upravljavca javne službe za ureditev zunanje interne kanalizacije pomenijo (hkrati) njegovo dolžnost vzdrževanja.