DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032361
ZObr člen 97h, 97h/3.. ZDR člen 164.. ZDR-1 člen 179.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - poklicni vojak
Iz sodbe ESC št. 619/2016 izhaja, da mora delodajalec dokazati, da je ravnal z vso skrbnostjo, da bi delavec dejansko imel možnost izrabiti plačani letni dopust, pri čemer pa niti ni pomembno, ali je delavec zaprosil za koriščenje dopusta ali ne. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da četudi gre za stališče, zavzeto v zvezi z nadomestilom, je uporabljivo tudi z vidika odškodnine. Tožnik je podal prošnjo za koriščenje dopusta za leto 2015 po vrnitvi z misije v letu 2017 oziroma izplačilo nadomestila zaradi nemožnosti izrabe. Tožena stranka je zahtevo za plačilo nadomestila zavrnila šele z odločbo z dne 26. 4. 2018. Obrazložila je tudi, da je tožnik glede na določbo tretjega odstavka 97.h člena ZObr pravico do koriščenja letnega dopusta za leto 2015 v vsakem primeru izgubil, četudi so bili razlogi za izgubo na strani delodajalca. Navedeno je po oceni pritožbenega sodišča pomembno z vidika odškodninskega prava. Tožnik letnega dopusta ni mogel koristiti, ker niti enega dneva v letu 2016 ni delal v Sloveniji. Opustitev tožene stranke, da bi tožniku omogočila pravočasno izrabo letnega dopusta je ravnanje v nasprotju s ciljem pravice do plačanega letnega dopusta. Tožena stranka ni navajala, niti predložila dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je imel tožnik pravico do plačanega letnega dopusta uveljaviti. Pritožbeno sodišče v navedenem vidi element protipravnega ravnanja tožene stranke vsaj iz razloga hude malomarnosti, tako da je tožniku nastala vtoževana škoda.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - obročno plačevanje denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je skladno s prvim odstavkom 87. člena KZ-1 odločilo, da se izrečena denarna kazen, ki se ni dala niti prisilno izterjati, izvrši tako, da se za vsaka začeta 2 dneva denarne kazni določi 1 dan zapora, kar v obravnavani zadevi pomeni 20 dni zapora.
Inštitut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen tistim strankam v postopku, ki nimajo zadostnega premoženja za lastno preživljanje in preživljanje družinskih članov.
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - varstveno nadzorstvo
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po enajstem odstavku 86. člena KZ-1, saj je ugotovilo, da obsojeni v celoti ni izpolnil nalog v okviru dela v splošno korist oziroma v pomembnem delu ni izpolnjeval navodil v okviru varstvenega nadzora oziroma se izmikal stiku s svetovalcem ali drugače kršil obveznosti iz dela v splošno korist, ko je z napadenim sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
omejena poslovna sposobnost - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - stalni skrbnik - stečajni upravitelj - postopek osebnega stečaja
Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajni upravitelj. Stečajna upraviteljica tožnikove vloge z dne 30. 4. 2018 ni odobrila – pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da kakršnokoli ukrepanje sodišča v smeri zagotovitve obravnavanja vloge ne pride v poštev. Zaradi odsotnosti odobritve vloge z dne 30. 4. 2018, ki jo je sodišče štelo za pritožbo, je odločitev o zavrženju pravilna, saj mora sodišče na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti. Stečajna upraviteljica je z dnem začetka postopka osebnega stečaja postala toženčeva zakonita zastopnica in je po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za njegovo zastopanje. Stalna skrbnica pa z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, nanašajočem se na premoženje, ki vpliva na stečajno maso.
ZEN člen 8, 51, 160, 160/11. ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/5, 13/6, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep - kriteriji - vsebina elaborata - obvezne sestavine - pravna podlaga
Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen ZVEtL-1. V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep.
Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZEN, pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino) in prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.
Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v pristojnosti sodišča. Zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje, kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču.
kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - slaba vera banke - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - dokazna tema - neenakopravno obravnavanje - ustavna pravica do enakega varstva pravic
Sodišče prve stopnje je glede dokazne teme - izpolnitve pojasnilne dolžnosti ugodilo toženkinemu dokaznemu predlogu za izvedbo indičnega dokaza in se na tak dokaz tudi oprlo. Nasprotno pa sodišče prve stopnje tožnikoma ni dopustilo dokazovanja te iste dokazne teme z zaslišanjem predlaganih prič oziroma je zavrnilo njun dokazni predlog za izvedbo indičnega dokaza. Gre torej za neenakopravno obravnavanje pravdnih strank, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 4, 4-17, 22, 24, 24/5. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-3, 10, 11, 44.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - občinske gospodarske javne službe - komunalna dejavnost - komunalne storitve - plačilo - izvajalec javne službe - dolžnost vzdrževanja - uporabnik storitev - javno kanalizacijsko omrežje - kanalizacijski priključek
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v lasti lastnika oziroma uporabnika objekta, ki je zadolžen tudi za njegovo vzdrževanje in odpravljanje morebitnih poškodb.
Že na podlagi pravil jezikovne in logične razlage ni mogoče sklepati, da soglasje oziroma navodila upravljavca javne službe za ureditev zunanje interne kanalizacije pomenijo (hkrati) njegovo dolžnost vzdrževanja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - konkretizacija navedb - pomanjkljive trditve
Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da priznava poslovno razmerje z upnikom in pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj je terjatev sporna in zakaj je ne želi poravnati brez dogovora, oziroma pojasniti, ali je terjatev sploh sporna, glede na to, da jo želi kompenzirati. Dolžnikove trditve, s katerimi je nasprotoval upnikovi terjatvi, so torej pomanjkljive in presplošne ter kot take ne omogočajo zaključka, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko imele za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka upnika (v pravdnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031032
ZPP člen 154, 158, 158/1, 224, 337, 337/1. OZ člen 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1025, 1033.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazno breme - podpis listine - izvedenec grafološke stroke - poroštvo - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - pritožbene novote - uspeh v pravdi - stroški postopka - delni umik tožbe - delna ustavitev postopka
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče v pravdnem postopku presoja, ali obstoji terjatev oziroma upniško-dolžniško razmerje med tožnikom in tožencem in ne, ali verodostojna listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, izpolnjuje pogoje oziroma ima značilnosti verodostojne listine. Pritožbeno stališče, ki gre v smeri, da je potrebno v konkretnem primeru iz razloga, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine oziroma menice, tožnikov zahtevek presojati (zgolj) z vidika upravičenosti (glede na določbe ZIZ) vložitve takšnega izvršilnega predloga, je napačno.
Neenakost oziroma (pravilno) različna dolžina podpisov na pooblastilu odvetnici oziroma v notarskem zapisu ne zadošča za sklep, da krajši podpis ob imenu in priimku toženke v navedeni listini ni njen. Podobno velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno zatrjevanje o ne-podobnosti (neprimerljivosti) podpisa (parafe) v notarskem zapisu in toženkinega podpisa na menici. Ta vprašanja sodijo prvenstveno v strokovno domeno izvedenca grafologa, ki pa ga toženka ni predlagala (oziroma je postavljeni predlog umaknila).
Brezpredmetno je pritožbeno navajanje, da bi moral tožnik, ker upnik porokov ni obvestil, da dolžnik ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti, postopati v skladu s 1025. členom OZ. Ob tem, da omenjena določba predvideva upnikovo notifikacijsko dolžnost (in v primeru njene neizpolnitve tudi njegovo odškodninsko odgovornost) napram poroku, pritožba ne upošteva, da sta v konkretni zadevi obe pravdni stranki nastopali kot poroka in plačnika (solidarna poroka)
V primerih delnega umika tožbe je potrebno o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odločiti po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zahtevka pa se stroški presojajo po uspehu. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe (in posledično temu delne ustavitve postopka) pa je treba (jasno) zahtevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029471
SPZ člen 2, 92, 99, 210, 211, 213, 226, 233. OZ člen 2, 3, 614.
reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - osebna služnost - prekarij - priposestvovanje - neprava stvarna služnost - pravni naslov za uporabo nepremičnine - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - raba tuje stvari - numerus clausus stvarnih pravic - najemna pogodba za nedoločen čas - materialno procesno vodstvo
Samo stvarna pravica je lahko podlaga za trajno, neomejeno, "v neskončnost trajajočo" uporabo tuje stvari.
Stvarna služnost je ustanovljena v korist določene nepremičnine (gospodujoče zemljišče), izvršuje pa se na drugem zemljišču (služeče zemljišče). Vsaka stvarna služnost izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, ta namen pa je v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. Če v pogodbi o "služnostni pravici" sploh ni opredeljeno gospodujoče zemljišče, taka pogodba ne more ustanavljati stvarne služnosti, ampak kvečjemu osebno.
Pogodbo, ki dovoljuje drugi stranki postavitev križa na zemljišču prve stranke, brez ustanovitve stvarne pravice ali opredelitve trajanja uporabe tuje stvari, je mogoče opredeliti kot prekarij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031550
OZ člen 6, 6/2, 164, 164/1, 164/3, 168, 239, 246, 766, 766/1. ZPP člen 13, 137.
zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pogodba o naročilu (mandat) - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - opustitev dolžnega ravnanja - vložitev izrednega pravnega sredstva - uspeh stranke v postopku z revizijo - verjetnost uspeha v postopku - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg povrnitve premoženjske škode - višina vtoževane terjatve - navadna škoda in izgubljeni dobiček - nepogodbena škoda - denarna odškodnina - stečajni postopek nad dolžnikom - opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku
Ker v konkretnem primeru slednje ni mogoče, saj je zaradi napake odvetnika, tožeča stranka terjatev zoper dolžnika P. d. o. o. izgubila, je tožeča stranka upravičena do ustrezne denarne odškodnine (tretji odstavek 164. člena OZ). Gre za pošteno tržno vrednost izgubljene terjatve (primerjaj 168. člen OZ). Le tako bo namreč položaj oškodovanca (tožeče stranke) enak, kot bi bil, če sporne terjatve ne bi izgubila. Zato je za ugotovitev nastanka in obsega škode ključno, ali bi tožeča stranka sporno terjatev od dolžnika dobila plačano.
seznam dolžnikovega premoženja - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilno sredstvo
ZIZ omogoča upniku, da predlaga ukrepe, s katerimi se zagotovi, da dolžnik razkrije svoje premoženje, kar je nedvomno vložitev predloga za predložitev seznama premoženja po določbi 31. člena ZIZ, nikjer pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov z obrazložitvijo, da je v diskreciji sodišča ali bo možnost denarnega kaznovanje dolžnika, zaradi nespoštovanja poziva sodišča uporabilo, ampak mora o njej odločiti vsebinsko. To pomeni, da mora presoditi ali so podani pogoji za kaznovanje dolžnika po navedeni zakonski določbi. Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika. Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - obseg priposestvovane služnosti - prestavitev služnostne poti - vznemirjanje služnostne pravice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve
Tožeča stranka ni dokazala, da je dvajset let uporabljala pot v širšem obsegu, kot je to priznala tožena stranka in kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato ne more uspeti s tožbo na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili v širšem obsegu.
zavlačevanje postopka - razrešitev zagovornika - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe z zagovornikom - obvezna obramba - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - izbira zagovornika - zaupno razmerje - zloraba pravice
Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito izkazano nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorablja zato, da sodišču prve stopnje otežuje vodenje tega kazenskega postopka v razumnem času.
stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanje
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/4, 128, 128/2, 305, 305/1, 308, 308/1, 308/3. ZIZ člen 17, 211, 211/3, 239.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - sredstva zavarovanja - sklep o zavarovanju
S sklepom o zavarovanju se ne odloča o materialnopravni pravici stranke, pač pa se ustvarja novo procesno pravno razmerje. Sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini zato ne predstavlja izvršilnega naslova po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ.