ureditev stikov z otrokom - sprememba izvajanja stikov - preprečevanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - namestitev otroka v rejniško družino
Pri presoji, kakšna ureditev stikov z nerezidenčnim staršem je v otrokovo korist, je pomembna tudi okoliščina, zakaj otrok odklanja stike in ali starš, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, preprečuje oziroma ovira stike otroka z drugim staršem. Ni dvoma, da je treba način in obseg izvajanja stikov med A. in očetom spremeniti, vendar pa ne tako, da bi bilo njihovo izvajanje odvisno od želje A. Glede na materino indoktrinacijo in odtujevanje A. od očeta, kar je ob podrejenosti A. materi in močni navezanosti nanjo vodilo do A.-jinega odklanjanja stikov z očetom, pri čemer A. v ničemer ni ogrožena od očeta, je treba pri ureditvi stikov izhajati iz dolgoročne koristi A., kamor sodijo tudi stiki z očetom.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in strah - udarnina - poškodba noge - poškodbe skočnega sklepa in stopala - lahka telesna poškodba - poškodba na delu
Tožnik je bil poškodovan na delovnem mestu pri opravljanju svojih delovnih nalog pri delodajalcu, v zdravstvenem domu, ko je kot zdravstveni tehnik v ambulanti splošne medicine pri odpiranju kartotečnega predala ta padel skupaj s kartotekami tožniku na nogo in jo poškodoval.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si tožnik napačno razlaga vsebino načela individualizacije, ki se uporablja pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo. Načelo individualizacije se tako ne uresničuje na ta način, da bi sodišče zaradi tega načela moralo znatneje upoštevati izpovedbo oškodovanca v sami dokazni oceni. Načelo individualizacije od sodišča terja, da upošteva okoliščine konkretnega primera. Teh ne ugotovi le z golo izpovedbo oškodovanca samega, ampak v bistvenem s pomočjo strokovnega znanja izvedenca. Izvedenec pa upošteva tudi to, kar izpove sam oškodovanec. Z izvedenskim mnenjem je obseg individualnih poškodb strokovno objektiviziran, kar pa ne gre zamenjevati z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine. Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je konkretne poškodbe objektiviziralo s strokovno pomočjo izvedenke, je tako pravilno.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 49, 49/1, 93. OZ člen 350, 364.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost kupca - dobroverni lastniški posestnik - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zemljiškoknjižna ureditev - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do posesti - sklepčnost tožbe
Načeloma velja, da je dobroverni lastniški posestnik le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, kar pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini na podlagi kupoprodajne pogodbe pomeni, da se je kupec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine. Pa vendar to ne velja za vse primere. Če je kupec vedel, da je za prenos lastninske pravice potreben vpis v zemljiško knjigo, prodajalec pa mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila in zato v zemljiško knjigo ni bila vpisana lastninska pravica na kupca, to dejstvo še ne pomeni, da kupec ni (bil) dobroveren. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Kupec ima zoper prodajalca na podlagi obligacijskega razmerja izpolnitveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, vendar za uveljavljanje te terjatve velja desetletni zastaralni rok iz 350. člena OZ. V primeru, če je ta terjatev zastarala, ostaja kupcu edina možnost, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Če mu te pravice ne bi priznali, bi nastal hibridni pravni položaj. Prodajalec kot zemljiškoknjižni lastnik, ne bi uspel z vindikacijskim zahtevkom zoper kupca, ker bi kupec lahko odklonil izročitev nepremičnine na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, ki mu daje pravico do posesti (glej 93. SPZ). S tem bi kupec ohranil posest nepremičnine, ne bi pa imel lastninske pravice na nepremičnini, prodajalec, ki pa bi ohranil lastninsko pravico, ne bi pa imel pravice do posesti.
Vedenje tožnika, da ni pridobil lastninske pravice na nepremičninah, ker mu prvo toženka ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila oziroma ker lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, ne izključuje utemeljenosti njegovega pravovarstvenega zahtevka, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029475
ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 343, 343/3. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 112, 112/4.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - obvezne sestavine pritožbe - popolna pritožba - pritožbeni razlogi - najem neprofitnega stanovanja - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja
(Neizpodbijano) dejstvo, da toženka ni plačevala najemnine in obratovalnih stroškov, v skladu s 4. točko prvega odstavka 103. člena SZ-1 predstavlja krivdni odpovedni razlog. Ker toženka tudi po prejemu opomina ni v zakonskem roku plačala dolgovanega, da bi ravnala po 104. členu SZ-1 pa tudi ni dokazala, je materialnopravno pravilna odločitev o odpovedi najemne pogodbe in posledično o dolžnosti, izseliti se iz stanovanja. Odločitev o roku, v katerem se mora toženka izseliti, ima podlago v četrtem odstavku 112. člena ZPP.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
OZ člen 335, 336, 336/1, 1034, 1034/1, 1034/3. ZPP člen 186, 190, 199.
pogodba o lizingu - finančni lizing - poroštvo - obveznosti poroka - zastaranje obveznosti poroka - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe - razveza pogodbe - posledice odstopa od pogodbe - zapadlost - zapadlost obrokov v primeru razdrtja pogodbe - odtujitev stvari med pravdo - objektivna sprememba tožbe - cesijska pogodba - stranska intervencija
Odstop od pogodbe o lizingu ima za posledico zapadlost vseh obrokov (tako že zapadlih neplačanih kot tudi bodočih, še ne zapadlih), s tem pa tudi začne teči zastaranje. V trenutku, ko je lizingodajalec zaradi kršitev pogodbe od nje odstopil, je lahko že vedel za obseg škode zaradi neizpolnitve pogodbe, saj so kriteriji določeni v pogodbi in splošnih pogojih.
Odstop (razveza, prenehanje) pogodbe je nepreklicen in lizingodajalec ne more v nadaljevanju pogodbe spet samovoljno "oživiti" s tem, da po zahtevi za vrnitev predmeta lizinga (kar smiselno vsebuje tudi izjavo o odstopu od pogodbe) začne lizingojemalcu pošiljati "opomine" za plačilo obrokov, kot da bi pogodba še bila veljavna.
zakonski znak kaznivega dejanja - telesna poškodba - huda telesna poškodba - abstraktna nevarnost - nevarnost za življenje in zdravje - zastrupitev - nezavest
Nezavest, ki je trajala kar deset ur kot posledica hude zastrupitve z drogo GHB - gama hidroksibutiratomske kisline, je že pojmovno takšno stanje, ki dokazuje obstoj znaka kaznivega dejanja hude telesne poškodbe iz prvega odstavka 123. člena KZ-1, t.j. abstraktne nevarnosti za življenje oškodovanke.
ZPP člen 302, 302/3, 363, 363/3. URS člen 26. OZ člen 131.
stvarna pristojnost - predlog za delegacijo sodišča prve stopnje - odškodninska odgovornost - protipravnosti sodnikovega ravnanja
Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in predlogu tožnika po določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča, z navedbo, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki je samo odločilo, da predlog za delegacijo ni utemeljen, ni bilo procesno pravilno. Za odločanje je določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Slednje je postopek vodilo upoštevaje določbo tretjega odstavka 363. člena ZPP ter določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP.
Skladno s 445. členom ZKP sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Ker gre za daljše časovno obdobje neplačevanja prispevkov, in sicer več kot tri leta, se ne moreta sklicevati na to, da sta poskrbela vsaj za izplačilo neto plač, temveč bi morala po določenem obdobju, ko prispevkov nista več mogla plačevati, sprejeti drugačne ukrepe.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti in se tako konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov) oziroma po zaključenem postopku odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029128
ZPP člen 408. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. DZ člen 137, 138, 141, 151.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom
Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku.
Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih.
Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.
predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta - materialne predpostavke za vpis
Ko registrsko sodišče odloča o predlogu za vpis, mora preveriti, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg. Ena od teh se nanaša na presojo, ali so bile listine, ki so bile podlaga za predlagani vpis, izdane v predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Registrsko sodišče tega ni upoštevalo (ni ustrezno presodilo, ali je bil sklep mestnega sveta MOM sprejet z zahtevano večino) in je nepravilno dopustilo predlagani vpis.
ZDZdr člen 30, 30/1, 51, 68, 80, 80/2, 83. URS člen 19, 35, 51.
nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za zdravljenje brez privolitve - strokovni nadzor - duševna motnja - shizofrenija - izvedenec medicinske stroke - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo je od vseh zakonsko predvidenih postopkov postopek, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo osebe, ki se zdravi oziroma je zdravljenja potrebna. Zdravljenje se izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar pa izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031512
KZ-1 člen 86, 86/11.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - neizpolnjevanje nalog - delo v splošno korist
Obsojenčeva samovoljna opustitev prihoda na delo v splošno korist po le nekaj dneh in 35,5 urah opravljenega dela, s pojasnilom, da gre za 14 dni na morje ter kršenje obveznosti s tem, da je kljub dogovoru, da bo delal 6 ur na dan, delal zgolj povprečno 4 ure ali manj, pri čemer se je veliko časa pogovarjal po telefonu ali z drugimi, kot to izhaja iz zaključnega poročila Probacijske enote Maribor, so okoliščine, ki so sodišču prve stopnje utemeljeno narekovale, da je ravnalo v skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 in odločilo, da se zaporna kazen izvrši v obsegu neopravljenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029232
OZ člen 62, 62/2, 336, 337, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - kdaj začne zastaranje teči - rok - računanje časa - nastop zastaranja - kršitev pravice do izjave - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - očitna napaka v datumu
Za pravilnost odločitve o zastaranju terjatve so odločilna dejstva o zapadlosti terjatve in začetku teka zastaralnega roka, trajanju zastaralnega roka in poteku zastaralnega roka.
Tudi v kolikor bi držalo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, s čimer bi lahko bila podana kršitev pravice do izjave, tega v pritožbi ne more uveljavljati tožeča stranka. Pritožnik se namreč ne more sklicevati na postopkovne kršitve, ki so bile storjene v škodo nasprotne stranke.
procesni pobotni ugovor - določna opredelitev terjatve - izvenzakonska zveza
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zavrnilo tudi pobotni ugovor, ki ga je v predmetnem postopku s pripravljalno vlogo z dne 9. 10. 2018 postavila toženka (procesno pobotanje).
Prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu pobotni ugovor pravilno zavrnilo že zato, ker toženka terjatve v tej višini ni v potrebni meri substancirala.
OZ člen 901, 901/1, 901/3, 901/4. ZPP člen 227, 227/1, 286.
pogodba o organiziranju potovanja - odstop od pogodbe - odpoved potovanja - splošni pogoji - opravičljivi razlogi - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena - edicijska dolžnost stranke
Pritožbena navedba, da bi lahko tožeča stranka od potovanja odstopila tudi na dan potovanja, je sicer pravilna glede na določbo prvega odstavka 901. člena OZ. Vendar ta navedba ne upošteva razlike v posledicah, ki nastanejo po odstopu. Posledice ali bolje rečeno obveznosti, ki zaradi odstopa nastanejo za potnika, so odvisne od vprašanja, ali je bil odstop pravočasen, tj. dan v primernem roku pred odhodom, ter ali je bil odstop opravičljiv. Zato zgolj s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 901. člena OZ tožeča stranka v konkretnem primeru ne more uspeti.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 506, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 61.
obnova kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti
Obnova postopka za preklic pogojne obsodbe iz razloga novih dejstev in dokazov po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP ni mogoča, ker nova dejstva ali dokazi v postopku za preklic pogojne obsodbe v nobenem primeru ne morejo pripeljati do oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem zakonu.
sodna taksa za umik tožbe - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Osemdnevni rok za vložitev ugovora (prvi odstavek 34.a člena ZST-1) se je iztekel dne 11. 10. 2019, tožnik pa je ugovor vložil priporočeno po pošti dne 15. 10. 2019, kar je po preteku zakonskega roka za njegovo vložitev. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje ugovor kot prepozen zavrglo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
vsebina in oblika poroštvene izjave - kontragarancija - regresna pravica poroka
Čeprav lahko v primeru solidarnega poroštva upnik terja ali glavnega dolžnika ali poroka, je solidarno poroštvo akcesorna obveznost, njegov nastanek in obstoj sta odvisna od glavne obveznosti. V poroštveni izjavi iz 3.3. točke Kontragarancijske pogodbe se je toženka solidarno zavezala, da bo banki poravnala vse obveznosti naročnika kontragarancije družbe G. d.o.o. iz te pogodbe. Na tej podlagi se je oblikovalo pravno razmerje med toženko kot porokom in tožnico kot upnikom poroštvene pogodbe. Ker predstavlja poroštvena pogodba dvostransko obligacijsko razmerje med upnikom in porokom, pri čemer na podlagi 1028. člena OZ pridobi porok, ki je upniku izpolnil svojo obveznost iz poroštvene pogodbe, regresno pravico do dolžnika, to pomeni, da porok (toženka) v obravnavanem primeru na podlagi Kontragarancijske pogodbe ni v nobenem pravnem razmerju z upravičencem iz kontragarancije.