bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - prekluzivni rok 2 leti - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za preiskavo - ustavna odločba
Prvostopno sodišče torej v ponovljenem postopku ni odpravilo kršitev, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem že citiranem sklepu z dne 30. 4. 2019. Soglašati je zato potrebno s pritožnikom, ki v svoji pritožbi prvostopnemu sodišču očita, da je (ponovno) zagrešilo bistveno kršitev določb ZKP, saj ne le, da ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča, temveč se do nekaterih odločilnih dejstev sploh ni opredelilo.
stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - pristojnost za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem/nepravdnem postopku. V skladu z določbo drugega člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči pa opravlja strokovna služba brezplačne pravne pomoči.
Pritožnik ne zanika eksplicitne navedbe v predlogu za taksno oprostitev, podane skupaj s tožbo, da mu po plačilu obroka kredita in preživnine ostane približno 1.000 EUR mesečnega dohodka. Takšna, neprerekana višina mesečnega dohodka po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/8, 38c, 43, 56, 273. ZPP člen 154, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 71. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 51, 51/3, 51/3-1.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev potrebnih stroškov - izvršilna dejanja - odmera izvršilnih stroškov - višina dolga - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - dokončen obračun stroškov - rubež premičnih stvari - delno plačilo dolga - ugovor po izteku roka - delni umik
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38.c člena ZIZ in določa razmerje med izvršiteljem in upnikom. Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, postane ta dokončen in je tudi podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, saj so stroški izvršitelja izvršilni stroški (273. člen ZIZ). Vendar pa mora pri odmeri sodišče upoštevati, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe (peti odstavek 38. člena ZIZ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti, če jih je upnik priglasil pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ) in če so ti stroški upniku dejansko nastali. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer upošteva predložena dokazila v spisu in ustrezno zakonodajo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bili stroški, ki so nastali z izvršbo na premičnine dolžnika, nepotrebni. Izvršitelj je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 20. 5. 2019 razpisal izvršilno dejanje dne 28. 6. 2019, na katerem je zarubil dolžnikov osebni avtomobil z ocenjeno vrednostjo 3.000,00 EUR. Da izvršitelj sploh lahko začne z opravo izvršilnih dejanj, mora izračunati upnikovo terjatev v celoti, torej seštevek glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov, odmerjenih v sklepu o izvršbi. Ta seštevek predstavlja višino upnikove terjatve, višino stroškov izvršitelja pa predpisuje Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki v 3. členu predpisuje, da se pri odmeri plačila za posamezno izvršilno dejanje glede na vrednost terjatve upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov postopka. Plačilo za rubež torej ni odvisno od vrednosti zarubljenih stvari.
Neutemeljeni so očitki v pritožbi, da izvršitelj ni upravičen do povrnitve stroška v znesku 8,35 EUR kot storitev vpisa pri Ajpes-u. Strošek Ajpes-a (v višini 8,35 EUR po 1. točki tretjega odstavka 51. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin) se v konkretnem primeru pokaže kot potreben za izvršbo, saj gre za stroške, ki jih za opravljeno storitev obračuna Ajpes. Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - eRZPP in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), se opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Izvršitelj tako mora, če ugotovi, da dolžnik razpolaga s premičnino, ki se vpisuje v eRZPP, opraviti rubež tako, da vpiše sklep o izvršbi v ta register, strošek vpisa po računu Ajpes-a pa predstavlja potrebne stroške za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029493
OZ člen 287, 311, 316, 316-5. ZPP člen 14, 15. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - vrstni red vračunavanja plačil preživnine - izmikanje plačevanju preživnine - isto dejansko stanje - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - postopek za preklic pogojne obsodbe - smiselna uporaba določb ZPP - pobot - materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - izključen pobot - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
Odločba z dne 29. 3. 2010 je nesporno obsodilna sodba, odločba z dne 16. 2. 2012 pa je bila, upoštevajoč vsebino odločitve in določen posebni pogoj v predhodni pogojni obsodbi, izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ne glede na to, da slednja ni obsodilna sodba, je bila vendarle izdana v z obsodilno sodbo neposredno povezanim posebnim kazenskim postopkom za preklic pogojne obsodbe, ki je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
V konkretnem primeru se torej izvršilno sodišče srečuje z identičnim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče. Razlog za ureditev, kot izhaja iz 14. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je varovanje avtoritete kazenske obsodilne sodbe; ugotovitev v kazenski obsodilni sodbi, doseženih v postopku, ki izhaja iz načela materialne resnice, naj ne bi bilo več mogoče postavljati pod vprašaj v nobenem drugem kasnejšem postopku.
To pomeni, da odločitev izvršilnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe, ob smiselni uporabi zgoraj citirane določbe pa tudi ne z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za (s pogojno obsodilno sodbo neposredno povezano) odločbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe.
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, da lahko pride do pobotanja, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer morata biti terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen OZ). Teorija in sodna praksa sta k tem trem pogojem dodali še likvidnost terjatve, pri čemer je obveljalo stališče, da je terjatev nelikvidna, če je sporna, če še ni določena ali če je zanjo očitno, da ne obstaja. OZ pa v 316. členu določa tudi primere, ko je pobot izključen, med drugim s pobotom ne more prenehati terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja (5. točka 316. člena OZ). V teoriji se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta.
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 191, 191/3. ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 226, 226/2.
prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - položitev kupnine - razveljavitev prodaje - procesni rok - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni rok - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Podaljšanje roka ne pomeni, da je rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Zato lahko sodišče sodni rok podaljša le, če za to obstajajo opravičeni razlogi, trditveno breme, da gre za takšne razloge, pa je na kupcu, ki je vse od dneva prodaje dne 8. 3. 2019 bil seznanjen z višino kupnine, ki jo mora plačati in rokom plačila. Ker podaljšanje roka predstavlja poseg v ustavno pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kupec pa je v četrtem predlogu za podaljšanje roka navedel le, da si še vedno ureja sredstva za plačilo kupnine, k predlogu pa je predložil listino v tujem jeziku, niso podani opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za plačilo kupnine.
vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Vloge strank mora sodišče namreč presojati po procesnih pravilih in po njihovi vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da sta tožnika vlogo z dne 13. 6. 2019 naslovila kot ugovor zoper plačilni nalog, z njo pa sta nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi z njunim ugovorom in to vložila pravočasno v pritožbenem roku zoper sklep z dne 30. 5. 2019, bi sodišče prve stopnje (tudi) to moralo šteti kot pritožbi tožnikov zoper sklep z dne 30. 5. 2019 in ti predložiti v odločitev pritožbenemu sodišču, ne pa je kot nedovoljene zavreči.
Pritožbeno sodišče na zmotno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti. Zato mora pritožnik ta pritožbeni razlog obrazložiti. Mora torej argumentirati, zakaj je stališče sodišča prve stopnje o (ne)dokazanosti tega dejstva nepravilno.
ZKP člen 18, 18/2, 227, 83, 148, 148/4, 39, 39/2-2. URS člen 29, 29-4. ZPP člen 233, 233/1, 262, 262/1, 263.
privilegij zoper samoobtožbo - izjave iz drugega postopka - izločitev dokazov - izločitev sodnika seznanitev z dokazom
Obe pritožbi smiselno zatrjujeta kršitev obdolženčevega privilegija zoper samoobtožbo, s tem ko izpostavljata, da obdolženec pred podajo izjave v pravdnem postopku ni bil poučen o tem, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Pritožbama ni mogoče pritrditi. Privilegij zoper samoobtožbo je ustavna kategorija iz 4. alineje 29. člena Ustave, pouk po 227. členu ZKP pa je sredstvo za zaščito tega privilegija. Gre za splošno in mednarodno priznan standard, ki leži v osrčju pojma poštenega sojenja, kot ga zagotavlja 6. člen EKČP. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo v povezavi s prepovedjo izsiljevanja izpovedb je v tem, da morajo organi pregona obdolžencu pustiti, da je povsem pasiven oziroma da se sam zavestno, razumno in predvsem prostovoljno odloča, ali bo z njimi sodeloval ali ne. Domet privilegija se razteza na vse tiste postopke, v katerih se de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Izjave, ki so jih od osumljenca v okviru izvajanja svojih zakonskih pooblastil zbrali drugi organi, ni mogoče enačiti s policijskim zbiranjem obvestil in se ne izločajo iz spisa.
neupravičena obogatitev - zapuščina - dedni dogovor - sodna poravnava - pravna zmota - skupno premoženje - dediščinska skupnost - razpolaganje z zapuščino
Zapuščina predstavlja stvari in pravice, ki jih je imel zapustnik ob svoji smrti. Zato se dedni dogovor, s katerim se dediči dogovorijo o delitvi zapuščine, nanaša na premoženje, ki je obstajalo ob zapustnikovi smrti, razen če je med njimi dogovorjeno drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030217
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 31, 31/1. ZPP člen 22, 22/1, 29. OZ člen 15.
prevozna pogodba - ugovor nepristojnosti - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - izbirna pristojnost - dogovor o pristojnosti - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - naročilo (nalog) - sprejemanje naročil - konkludentno ravnanje - sedež stranke
Za odločitev o mednarodni pristojnosti sodišča Republike Slovenije so v tem postopku odločilna le tista dejstva, ki lahko vplivajo na določitev pristojnosti. Torej je pomembno le, ali sta pravdni stranki sklenili dogovor o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke in ali je ta dogovor v skladu s prisilnimi določili in določili mednarodnih pogodb, ki pravdni stranki v tem primeru zavezujejo, dopusten.
Iz trditev obeh pravdnih strank izhaja, da je tožena stranka na predviden datum na prevzemni kraj v Republiki Sloveniji poslala sedem tovornjakov za prevoz tovora iz Republike Slovenije v Rusko Federacijo. Iz teh trditev obeh pravdnih strank izhaja logičen zaključek, da je tožena stranka naročilo za prevoz konkludentno sprejela.
Ker tožena stranka ni konkretno zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je nasprotovala dogovoru o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke in ni predlagala dokazov za ta dejstva, je tožena stranka s konkludentnim sprejemom naloga za prevoz pristala tudi na dogovor o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke.
V skladu z določilom 29. člena ZPP je za presojo, ali je sklenjen dogovor o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke dopusten, treba uporabiti določila CMR, kot je to pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje. V času sklenitve in izvedbe prevozne pogodbe sta bili obe državi, v katerih imata sedeža pravdni stranki, pogodbenici CMR. Iz določila 31. člena CMR izhaja, da lahko tožnik v sporih, ki sledijo iz prevoza po CMR začne postopek pri sodišču katerekoli države pogodbenice, določenem med strankama. Ker sta pravdni stranki na podlagi naloga za prevoz soglašali s pristojnostjo sodišča po sedežu tožeče stranke, torej s pristojnostjo sodišča v državi pogodbenici, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je pristojno za odločanje v tem postopku.
OZ člen 83, 113, 125, 125/2, 612, 632, 632/1, 632/4. ZASP člen 43, 53, 53-1, 112, 168.
civilna kazen - podjemna pogodba - splošni pogoji pogodbe - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo - uporaba računalniškega programa - kršitev prepovedi
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na že razsojeno prepoved uporabe računalniškega programa odločati le o tem, ali toženka prepoved krši ali ne. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi navedenega izhodišča presojati le, ali je toženka tudi po 5. 10. 2014 sporno programsko opremo še uporabljala ali vanjo posegala.
Ker je bilo toženi stranki v izreku pravnomočne sodbe prepovedano, da posega v avtorsko delo tožnice, to samo po sebi pojmovno pomeni, da, če ne bi bila tožničina avtorska pravica kršena (kar je en korak prej pri presoji), ne bi bilo v izreku navedeno in konkretizirano avtorsko delo tožnice (drug korak pri presoji) in prepovedni zahtevek ne bi imel nobenega smisla.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1. ZJSRS člen 21f, 28, 28/3. ZUP člen 87. OZ člen 280, 280/2, 419.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - načelo formalne legalitete - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti - zakonita subrogacija - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi - pravilna vročitev - pravilna izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti dolžnika
Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) sicer ni potrebno, se pa z obvestilom zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel pravilno izpolnitev. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku tako prenehala le, če za prehod terjatve dolžnica ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo hčerki njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril. Glede zatrjevanega preživljanja hčerke v spornem obdobju bi lahko dolžnica pri upniku sprožila postopek po 21f. členu ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika, ali na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik, ali če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine. V predmetnem postopku bi dolžnica tako lahko uspela le z izkazovanjem pravilne izpolnitve upniku oziroma z izkazom pravočasnega in pravilnega obvestila upnika, ki bi imelo za posledico prenehanje pravice do nadomestila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00028930
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/1, 98/4, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pooblastilo za vložitev pritožbe - pristnost pooblastila - dvom v pristnost pooblastila - overjeno pooblastilo
Ker domnevna pooblaščenka tožeče stranke skladno s pozivom sodišča overjenega pooblastila ni predložila, se s pisnim pooblastilom ni izkazala. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog
Izpodbija odločitev, ki temelji na napačni dejanski ugotovitvi, da tožnika ugovora zoper plačilni nalog nista vložila, je preuranjena, saj rok za plačilo sodne takse še ni potekel.
sodni tolmač - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka - denarna kazen
Opravičevanje izostanka z glavne obravnave in njegova opravičljivost sta dve različni stvari. Zato tudi, če bi držalo, da je sodna tolmačka izostanek opravičevala, kar bi jasno moralo biti storjeno pred glavno obravnavo, nujno ne pomeni, da je bil njen izostanek opravičljiv. Še zlasti v primeru trdovratnega spanca in kljub naporom predhodnega večera, na katere se pritožnica šele sedaj v pritožbeni obrazložitvi sklicuje. Gre namreč za razlog, izključno na strani procesnega udeleženca in ne za samostojni razlog, ki bi temu prihod na sodišče kakorkoli onemogočal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030238
KZ-1 člen 48.a, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ocena verodostojnosti priče - izgon tujca iz države
Kolikor pritožniki izpodbijajo v grajani odločbi ugotovljeno dejansko stanje, je potrebno povedati, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva obravnavane kazenske zadeve pravilno in celovito dognalo, v podkrepitev svojih sklepov pa navedlo tudi prepričljive razloge.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11.
plačilo okoljske dajatve - zavezanec za plačilo okoljske dajatve
Uredba nikjer ne določa, da bi se moralo dopustiti oziroma izmeriti porabo vode tudi v primerih, ko stavba ni priključena na javno vodovodno omrežje, saj okoljska dajatev ni cena za storitev izvajanja javne službe. Gre za javno dajatev za obremenjevanje voda. V ZVO-1 so urejeni tudi ekonomski in finančni inštrumenti varstva okolja med katere je tudi uvrščena okoljska dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030398
ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2, 261, 261/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 435.
neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - zaslišanje le ene stranke - nepristop na narok - neopravičen izostanek z naroka - pravilno vabljenje - vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - prodajna pogodba
Tožeča stranka je postavila trditve v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge. Njen pooblaščenec je nato na naroku za glavno obravnavo sicer prerekal tožničine trditve, vendar razlogov za prerekanje ni navedel. Brez navedbe razlogov pa prerekane trditve veljajo za priznane (prvi stavek drugega odstavka 214. člena ZPP).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke. Ta namreč kljub pravilnemu vabljenju (drugi odstavek 261. člena ZPP) na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zato je zadoščalo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP).