Čeprav iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka nima sredstev, pa ni ponudila ustrezne trditvene podlage, zakaj sredstev ne more zagotoviti. Znesek 33,00 EUR je namreč tako nizek, da bi morala drugotoženka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029493
OZ člen 287, 311, 316, 316-5. ZPP člen 14, 15. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - vrstni red vračunavanja plačil preživnine - izmikanje plačevanju preživnine - isto dejansko stanje - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - postopek za preklic pogojne obsodbe - smiselna uporaba določb ZPP - pobot - materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - izključen pobot - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
Odločba z dne 29. 3. 2010 je nesporno obsodilna sodba, odločba z dne 16. 2. 2012 pa je bila, upoštevajoč vsebino odločitve in določen posebni pogoj v predhodni pogojni obsodbi, izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ne glede na to, da slednja ni obsodilna sodba, je bila vendarle izdana v z obsodilno sodbo neposredno povezanim posebnim kazenskim postopkom za preklic pogojne obsodbe, ki je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
V konkretnem primeru se torej izvršilno sodišče srečuje z identičnim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče. Razlog za ureditev, kot izhaja iz 14. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je varovanje avtoritete kazenske obsodilne sodbe; ugotovitev v kazenski obsodilni sodbi, doseženih v postopku, ki izhaja iz načela materialne resnice, naj ne bi bilo več mogoče postavljati pod vprašaj v nobenem drugem kasnejšem postopku.
To pomeni, da odločitev izvršilnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe, ob smiselni uporabi zgoraj citirane določbe pa tudi ne z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za (s pogojno obsodilno sodbo neposredno povezano) odločbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe.
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, da lahko pride do pobotanja, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer morata biti terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen OZ). Teorija in sodna praksa sta k tem trem pogojem dodali še likvidnost terjatve, pri čemer je obveljalo stališče, da je terjatev nelikvidna, če je sporna, če še ni določena ali če je zanjo očitno, da ne obstaja. OZ pa v 316. členu določa tudi primere, ko je pobot izključen, med drugim s pobotom ne more prenehati terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja (5. točka 316. člena OZ). V teoriji se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta.
Pritožnik ne zanika eksplicitne navedbe v predlogu za taksno oprostitev, podane skupaj s tožbo, da mu po plačilu obroka kredita in preživnine ostane približno 1.000 EUR mesečnega dohodka. Takšna, neprerekana višina mesečnega dohodka po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/8, 38c, 43, 56, 273. ZPP člen 154, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 71. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 51, 51/3, 51/3-1.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev potrebnih stroškov - izvršilna dejanja - odmera izvršilnih stroškov - višina dolga - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - dokončen obračun stroškov - rubež premičnih stvari - delno plačilo dolga - ugovor po izteku roka - delni umik
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38.c člena ZIZ in določa razmerje med izvršiteljem in upnikom. Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, postane ta dokončen in je tudi podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, saj so stroški izvršitelja izvršilni stroški (273. člen ZIZ). Vendar pa mora pri odmeri sodišče upoštevati, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe (peti odstavek 38. člena ZIZ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti, če jih je upnik priglasil pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ) in če so ti stroški upniku dejansko nastali. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer upošteva predložena dokazila v spisu in ustrezno zakonodajo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bili stroški, ki so nastali z izvršbo na premičnine dolžnika, nepotrebni. Izvršitelj je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 20. 5. 2019 razpisal izvršilno dejanje dne 28. 6. 2019, na katerem je zarubil dolžnikov osebni avtomobil z ocenjeno vrednostjo 3.000,00 EUR. Da izvršitelj sploh lahko začne z opravo izvršilnih dejanj, mora izračunati upnikovo terjatev v celoti, torej seštevek glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov, odmerjenih v sklepu o izvršbi. Ta seštevek predstavlja višino upnikove terjatve, višino stroškov izvršitelja pa predpisuje Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki v 3. členu predpisuje, da se pri odmeri plačila za posamezno izvršilno dejanje glede na vrednost terjatve upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov postopka. Plačilo za rubež torej ni odvisno od vrednosti zarubljenih stvari.
Neutemeljeni so očitki v pritožbi, da izvršitelj ni upravičen do povrnitve stroška v znesku 8,35 EUR kot storitev vpisa pri Ajpes-u. Strošek Ajpes-a (v višini 8,35 EUR po 1. točki tretjega odstavka 51. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin) se v konkretnem primeru pokaže kot potreben za izvršbo, saj gre za stroške, ki jih za opravljeno storitev obračuna Ajpes. Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - eRZPP in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), se opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Izvršitelj tako mora, če ugotovi, da dolžnik razpolaga s premičnino, ki se vpisuje v eRZPP, opraviti rubež tako, da vpiše sklep o izvršbi v ta register, strošek vpisa po računu Ajpes-a pa predstavlja potrebne stroške za izvršbo.
stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - pristojnost za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem/nepravdnem postopku. V skladu z določbo drugega člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči pa opravlja strokovna služba brezplačne pravne pomoči.
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 191, 191/3. ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 226, 226/2.
prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - položitev kupnine - razveljavitev prodaje - procesni rok - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni rok - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Podaljšanje roka ne pomeni, da je rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Zato lahko sodišče sodni rok podaljša le, če za to obstajajo opravičeni razlogi, trditveno breme, da gre za takšne razloge, pa je na kupcu, ki je vse od dneva prodaje dne 8. 3. 2019 bil seznanjen z višino kupnine, ki jo mora plačati in rokom plačila. Ker podaljšanje roka predstavlja poseg v ustavno pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kupec pa je v četrtem predlogu za podaljšanje roka navedel le, da si še vedno ureja sredstva za plačilo kupnine, k predlogu pa je predložil listino v tujem jeziku, niso podani opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za plačilo kupnine.
Obdolženkino premoženjsko stanje se je, upoštevano v pravnomočni sodbi o odmeri stroškov postopka, spremenilo na boljše. Ob ugotovitvi, da obdolženka prejema povprečno mesečno pokojnino v višjem znesku, kot je prej znašala višina njenega mesečnega zaslužka, je pravilno ocenilo, da plačilo stroškov kazenskega postopka ne bi ogrozilo obdolženkinega vzdrževanja in da zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, nadalje pa, da obdolženka plačila le-teh ne bi zmogla v enkratnem znesku, zato je odločilo, da jih je dolžna plačati v zaporednih mesečnih obrokih, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da kreditne obveznosti, zavarovane s hipoteko na hiši v lasti obdolženke, ne morejo biti okoliščina za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, je višje sodišče obdolženki že pojasnilo, najprej v sodbi z dne 27. 10. 2015, nadalje pa še v sklepu z dne 30. 8. 2016, ko je prav tako odločalo o pritožbi obdolženke zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njeno prošnjo za oprostitev plačila sodne takse in stroškov kazenskega postopka.
neupravičena obogatitev - zapuščina - dedni dogovor - sodna poravnava - pravna zmota - skupno premoženje - dediščinska skupnost - razpolaganje z zapuščino
Zapuščina predstavlja stvari in pravice, ki jih je imel zapustnik ob svoji smrti. Zato se dedni dogovor, s katerim se dediči dogovorijo o delitvi zapuščine, nanaša na premoženje, ki je obstajalo ob zapustnikovi smrti, razen če je med njimi dogovorjeno drugače.
Insolventnost stečajnega dolžnika, v trenutku, ko ta opravi dejanje, ki je kasneje predmet izpodbijanja je torej posebna in samostojna predpostavka za uspešnost izpodbojnega zahtevka po določilih ZFPPIPP. To velja tudi za neodplačna pravna dejanja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti).
Trditveno in dokazno breme glede obstoja insolventnosti v času sklepanja izpodbojnega pravnega posla je torej na tožeči stranki.
vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Vloge strank mora sodišče namreč presojati po procesnih pravilih in po njihovi vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da sta tožnika vlogo z dne 13. 6. 2019 naslovila kot ugovor zoper plačilni nalog, z njo pa sta nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi z njunim ugovorom in to vložila pravočasno v pritožbenem roku zoper sklep z dne 30. 5. 2019, bi sodišče prve stopnje (tudi) to moralo šteti kot pritožbi tožnikov zoper sklep z dne 30. 5. 2019 in ti predložiti v odločitev pritožbenemu sodišču, ne pa je kot nedovoljene zavreči.
sodni tolmač - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka - denarna kazen
Opravičevanje izostanka z glavne obravnave in njegova opravičljivost sta dve različni stvari. Zato tudi, če bi držalo, da je sodna tolmačka izostanek opravičevala, kar bi jasno moralo biti storjeno pred glavno obravnavo, nujno ne pomeni, da je bil njen izostanek opravičljiv. Še zlasti v primeru trdovratnega spanca in kljub naporom predhodnega večera, na katere se pritožnica šele sedaj v pritožbeni obrazložitvi sklicuje. Gre namreč za razlog, izključno na strani procesnega udeleženca in ne za samostojni razlog, ki bi temu prihod na sodišče kakorkoli onemogočal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030398
ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2, 261, 261/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 435.
neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - zaslišanje le ene stranke - nepristop na narok - neopravičen izostanek z naroka - pravilno vabljenje - vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - prodajna pogodba
Tožeča stranka je postavila trditve v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge. Njen pooblaščenec je nato na naroku za glavno obravnavo sicer prerekal tožničine trditve, vendar razlogov za prerekanje ni navedel. Brez navedbe razlogov pa prerekane trditve veljajo za priznane (prvi stavek drugega odstavka 214. člena ZPP).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke. Ta namreč kljub pravilnemu vabljenju (drugi odstavek 261. člena ZPP) na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zato je zadoščalo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00028930
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/1, 98/4, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pooblastilo za vložitev pritožbe - pristnost pooblastila - dvom v pristnost pooblastila - overjeno pooblastilo
Ker domnevna pooblaščenka tožeče stranke skladno s pozivom sodišča overjenega pooblastila ni predložila, se s pisnim pooblastilom ni izkazala. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
OZ člen 83, 113, 125, 125/2, 612, 632, 632/1, 632/4. ZASP člen 43, 53, 53-1, 112, 168.
civilna kazen - podjemna pogodba - splošni pogoji pogodbe - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo - uporaba računalniškega programa - kršitev prepovedi
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na že razsojeno prepoved uporabe računalniškega programa odločati le o tem, ali toženka prepoved krši ali ne. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi navedenega izhodišča presojati le, ali je toženka tudi po 5. 10. 2014 sporno programsko opremo še uporabljala ali vanjo posegala.
Ker je bilo toženi stranki v izreku pravnomočne sodbe prepovedano, da posega v avtorsko delo tožnice, to samo po sebi pojmovno pomeni, da, če ne bi bila tožničina avtorska pravica kršena (kar je en korak prej pri presoji), ne bi bilo v izreku navedeno in konkretizirano avtorsko delo tožnice (drug korak pri presoji) in prepovedni zahtevek ne bi imel nobenega smisla.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - poziv na prevzem postopka - sodna odločba - odredba - nedovoljena pritožba
Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Zakaj gre za dopolnilno mnenje sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Plačilo izvedencema gre samo, v kolikor sta odgovorila na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njiju še ni terjalo.
Pritožbeno sodišče na zmotno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti. Zato mora pritožnik ta pritožbeni razlog obrazložiti. Mora torej argumentirati, zakaj je stališče sodišča prve stopnje o (ne)dokazanosti tega dejstva nepravilno.