CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00030672
Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 9-8, 21, 35, 118. ZPP člen 8, 399, 399/2, 399/2-8. OZ člen 199.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - presežna dela - poslovodstvo brez naročila - zavrnitev dokaznega predloga - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka
Ugotovitev o tem, komu je bilo dano naročilo glede dodatnih in presežnih del, je utemeljena z vsebino razmerja med glavnim izvajalcem in naročnikom gradbenih del po gradbeni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031012
OZ člen 190, 198, 365. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno breme
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
razlastitev - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - pogodba namesto razlastitve - nemožnost uporabe nepremičnine - uporaba tuje stvari - konkretno in realno prikrajšanje - uporabnina - nadomestilo koristi - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - protipraven poseg - gozdno zemljišče - izvedenec gozdarske stroke
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožena stranka v konkretnem primeru postopala nezakonito, ko je posest razlastitvenemu zavezancu (predniku tožnikov) najprej odvzela in nato na njem zgradila infrastrukturo (cesto), ne da bi bil prej izveden (in dokončan) razlastitveni postopek (op. ki ga je imela edino toženka upravičena zahtevati), ali speljan postopek odkupa po pogodbi. Ker se toženka ni poslužila zakonitega vrstnega reda opravil, je podan temelj za prisojo (tudi) nadomestila koristi zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih zemljišč (poleg odškodnine za razlaščeno nepremičnino).
Dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev je treba pri dejanski razlastitvi razlagati tako, da se upošteva ovrednotenje glede na namembnost in stanje razlaščene nepremičnine ob dejanskem odvzemu.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočna sodna odločba - sodna poravnava - veljavnost sodne poravnave
Po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sodna poravnava sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik. V listini, ki je podlaga predlaganemu vpisu, ni razvidno, da bi stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale. Taka listina zato ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Res je v drugem odstavku tega člena določeno, da se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava, vendar to lahko velja le za sodno poravnavo, ki izpolnjuje pogoje za njeno veljavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051379
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 191, 191/1. ZPP člen 8, 14, 214, 258, 258/2, 262, 262/2.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina - kaznivo dejanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - izpovedba priče - zavrnitev dokaza - dolžnost izvedbe dokaza - primernost dokaznega sredstva - trditvena in dokazna podlaga ugovora - dokaz z zaslišanjem strank - dokazila za izostanek - občutek ogroženosti - načelo ekonomičnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - civilna odgovornost
Civilna odgovornost je strožja od kazenske in če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca, iz istega dejanja izvira tudi strožja civilna odgovornost storilca. Pravdno sodišče je torej vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je s protipravnim ravnanjem toženca nastala prepovedana posledica – poseg v tožničino telesno in duševno integriteto, ki ustreza ugotovljenemu kaznivemu dejanju.
Denarna odškodnina za duševne bolečine za vse navedene oblike nepremoženjske škode se priznava le, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin oziroma strahu opravičujejo, da se z denarnim zadoščenjem vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033186
OZ člen 83, 377, 377/1, 377/2. ZPP člen 190, 190/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o faktoringu - nepravi faktoring - pogodba o odkupu terjatev - regresna zaveza prodajalca - irelevančna teorija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - procesne obresti - oderuška pogodba - zavrnitev dokaznega predloga - razlaga pogodb - odtujitev terjatve med pravdo
V obravnavani zadevi je bil na podlagi navedenih Pogodb med strankama dogovorjen t. i. nepravi faktoring, pri katerem dobi klient (tožena stranka) takojšnje izplačilo za odstopljeno terjatev, ob morebitnem neplačilu dolžnika odstopljene terjatve pa lahko faktor (tožeča stranka) od klienta zahteva regres. Riziko neplačila dolžnika odstopljene terjatve torej trpi klient.
Ker sta se pravdni stranki s Pogodbo o odkupu terjatev dogovorili, da se zapadlost odkupljenih terjatev podaljša glede na rok v izjavi dolžnika, ki je sestavni del navedene Pogodbe, in ker sta ob njenem podpisu glede na vse zgoraj pojasnjeno nedvomno vedeli za to izjavo in bistven del njene vsebine (t. j. podaljšanje zapadlosti do 17. 4. 2017) ter z njo soglašali, ni moč slediti toženi stranki, da sedaj ta izjava naj ne bi bila del Pogodbe o odkupu terjatev, ker jo je prvič v pisni obliki videla šele v tem postopku.
Prišlo je do odtujitve dela vtoževane terjatve med pravdo, zato se ta lahko na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP nadaljuje in dokonča med istima pravdnima strankama, ne da bi zato morala tožeča stranka prilagoditi tožbeni zahtevek prehodu dela vtoževane terjatve na zavarovalnico. Ker tožeča stranka vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, za odločitev sodišča vprašanja, ki so povezana s samim prehodom terjatve, niso relevantna.
Gre za stvar ekonomske presoje posameznega gospodarskega subjekta, kakšnim rizikom se v civilnopravnem razmerju izpostavi. Nenazadnje je tožena stranka s podpisom zadevnih Pogodb soglašala, da bo tveganja v zvezi s tem nosila sama. V kolikor se posel ni izšel po njenih pričakovanjih oziroma pri presoji ekonomskih tveganj ni bila zadosti skrbna, se sedaj ne more sklicevati na svojo nezadostno izkušenost, še zlasti ne glede na dejstvo, da je s tožečo stranko predhodno že poslovno sodelovala in ji ni bilo neznano, kaj pomeni njena regresna zaveza.
Med tožničino škodo in očitanim protipravnim ravnanjem (opustitvami) zavarovanca toženke ni vzročne zveze, saj se je tožnica poškodovala zaradi padca drugega obiskovalca lokala, to je naključja, za katerega toženkin zavarovanec ni odgovoren. Tožnica namreč v dokaznem postopku ni dokazala trditve, da vzrok za njeno nezgodo predstavljajo neosvetljene stopnice v lokalu, ki ga je upravljal toženkin zavarovanec.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 209, 209/1, 209/4, 299, 299/1. OZ člen 1019, 1019/1. SPZ člen 150, 150/2.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino - uporaba ZUreP-2 - odgovornost razlastitvenega upravičenca - subsidiarna odgovornost razlastitvenega upravičenca - odvzem stvarne pravice - imetnik stvarne pravice - hipoteka - nedeljivost hipoteke - poroštvo
ZUreP-2 velja od 17. 11. 2017, v uporabi pa je od 1. 6. 2018. V prvem odstavku 299. člena določa, da z dnem njegove uveljavitve prenehata veljati ZUreP-1 in ZUPUDPP, pri čemer se še uporabljata do začetka njegove uporabe, torej do 1. 6. 2018. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 2. 7. 2019, zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno določbo pri odločitvi upoštevati določbe ZUreP-2.
ugovor stvarne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcija vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - evidenca gurs
Podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, so hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti navedene vrednosti spora, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00030809
ZASP člen 147, 156. ZKUASP člen 9, 9/1, 9/1-1. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neupravičena uporaba glasbenih del - neupravičena pridobitev - veljavnost tarife - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestila - iura novit curia - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo uporabo Pravilnika 2006, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, ter se oprlo na tarifo Pravilnika 1998. Z uveljavitvijo novele ZASP-B je naravo skupnega sporazuma pridobila tarifa Pravilnika 1998, kasnejša tarifa iz Pravilnika 2006 pa ni bila sprejeta na način, predviden z zakonom (novelo ZASP-D), zato ne predstavlja tarife v smislu 156. člena ZASP (nima pravne veljave). Pravna podlaga, ki jo je v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka navedla tožeča stranka, za sodišče prve stopnje ni zavezujoča. Sodišče namreč na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti.
podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je trenutek teka zastaranja vezan na zapadlost celotne kreditne obveznosti, pri čemer do vložitve predloga za izvršbo, ki je pretrgal tek zastaranja, zastaralni rok še ni potekel. Razlikovati je treba odstop od pogodbe, ki ga zatrjujeta dolžnika, in povzroči njeno prenehanje, in odpoklic pogodbe, zaradi zamude z izpolnitvijo (kreditne) obveznosti, ki je bil podan v obravnavani zadevi. V slednjem primeru pogodba ostane v veljavi, le zapadlost se spremeni tako, da v celoti (predčasno) zapade celotna kreditna obveznost. Odpoklic kredita je le opcijsko upravičenje, ki ga lahko upnik izkoristi ali pa tudi ne. V obravnavani zadevi ga je upnik uporabil kasneje in ne takoj po prvem opominjanju glede zamude z delom kreditne obveznosti, zato je zapadel kredit šele tedaj in ne prej, od tega trenutka pa je tudi začelo teči zastaranje.
Dolžnika zmotno menita, da so izterjevane oderuške zamudne obresti. Očitek obrestovanja obresti dolžnika zmotno povezujeta s kombiniranjem pogodbene obrestne mere rednih in zamudnih obresti. Pogodbene obresti so tekle od še ne zapadlega dela kredita, zamudne pa od že zapadlega dela, tako so lahko časovno tekle sočasno, le da od druge osnove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029717
OZ člen 435. ZGD-1 člen 38a, 38a/4, 38a/9, 283. ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prodajna pogodba - prodaja solastnega dela nepremičnine - nična pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - zastopanje družbe proti članom uprave
Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.
Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - sklep o odpustu obveznosti
Preizkusno obdobje je bilo stečajni dolžnici določeno že s sklepom z dne 29. 4. 2019. Tedaj je bil začet postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in določeno preizkusno obdobje 6 mesecev, ki je z dnem 29. 10. 2019 že poteklo. Pritožnik bi z razlogi, ki jih uveljavlja sedaj v pritožbi zoper sklep o odpustu obveznosti z dne 4. 11. 2019, eventualno lahko uspel v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče določilo preizkusno obdobje, to je zoper sklep z dne 29. 4. 2019, česar pa ni storil. Ne more pa s takimi razlogi pritožnik več uspeti v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po poteku preizkusne dobe odločilo o samem odpustu obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030730
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 371, 371/1, 371/1-11.
skrajšani postopek - obvestilo o pritožbeni seji - nevarna vožnja v cestnem prometu - priznanje krivde - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - nevezanost na predlog državnega tožilca - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kategorije vozil - delo v splošno korist
V skrajšanem postopku predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Člen 285.č ZKP določa, da v sodbi, s katero se obdolženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Navedena določba je umeščena v poglavje o predobravnavnem naroku, pri čemer omejitev iz citiranega člena velja, v kolikor je obdolženec krivdo priznal po danem kaznovalnem predlogu tožilstva. Sodišče prve stopnje obdolžencu ne bi smelo izreči strožje kazenske sankcije samo, v kolikor bi kaznivo dejanje priznal po tem, ko bi bil seznanjen s kaznovalnim predlogom državnega tožilca. Dejstvo, da je slednji v končni besedi prvič podal kaznovalni predlog ne pomeni, da bi mu moralo sodišče slediti oziroma obdolžencu izreči predlagano ali milejšo kazensko sankcijo.
vsebina pooblastila - splošno pooblastilo - posebno pooblastilo - obseg pooblastitve - pogodba o poravnavi - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - skrbnost dobrega strokovnjaka - aktivna legitimacija
Na podlagi splošnega pooblastila je pooblaščenec upravičen sklepati vse pravne posle, ki spadajo v redno poslovanje oziroma za katere ni zakonske zahteve po posebnem pooblastilu.
Nujna elementa pogodbe o poravnavi sta spor ali negotovost med strankama posla in medsebojno vzajemno popuščanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030232
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/4.
pogodba o šolanju - uporaba tujega prava - dogovor o uporabi tujega prava - švicarsko pravo - potrošniška pogodba - mandatna pogodba - najemna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbenega razmerja - pravica do odstopa od pogodbe - neprimeren čas - škodljive posledice - nastanek škode - pogodbena kazen - vrnitev plačanega zneska - kogentna narava določb - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - več pooblaščencev
Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).
Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.
Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.
Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.
V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.