CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00029075
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1. ZGD-1 člen 145, 146. HGB paragraf 171, 172, 172/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - razmerja med družbo in družbeniki - odgovornost upnikom družbe
Tako po slovenskem kot nemškem pravu gre pri družbenih pogodbah za razmerja med družbo in njenimi družbeniki oziroma med družbeniki iste družbe (notranja razmerja). Pravna razmerja med družbeniki družbe so urejena ločeno od pravnih razmerij družbenikov do tretjih (zunanja razmerja).
zavarovanje denarnih terjatev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ustavitev postopka zavarovanja - potek časa - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - vložitev ustavne pritožbe
Tožničino sklicevanje na nameravano vložitev ustavne pritožbe za ta postopek ni relevantno. Za razveljavitev začasne odredbe in prenehanje zavarovanja zadošča dejstvo, da je odrejeni čas zavarovanja tožničinega zahtevka potekel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00030191
ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bili paketi s škatlami soli raztreseni po tleh in da bi jih morala tožnica zložiti na paleto, prav tako ni sledilo njenim navedbam, da je bil posamezen paket težak 30 kilogramov. Ugotovilo je, da je tožnica na police zlagala zgolj posamezne škatle soli, težke kilogram oziroma kilogram in pol, vendar pa je dopustilo možnost, da je tožnica urejala kartone s škatlami na paleti pod polico. Presodilo je, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, saj prelaganje paketov s škatlami ne predstavlja nevarne dejavnosti. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, ker tožnici ni bilo treba hiteti, ker ni dokazano, da bi morala dvigovati bremena, težja od 25 kilogramov (kolikor znaša omejitev teže bremen glede na tožničino starost), ker ne drži, da tožena stranka ni poskrbela, da paketi ne bi bili raztreseni (v tej zvezi sodišče prve stopnje še doda, da to niti ni pomembno, ker je bilo urejanje polic - torej tudi pospravljanje razsutih paketov - tožničina naloga) in ker je tožena stranka omogočila pomoč sodelavcev pri premeščanju težjih bremen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00029810
ZDR člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 345, 352.. ZPP člen 112, 112/1, 112/7, 112/9.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna prepoved - zastaranje - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Drugi odstavek 37. člena ZDR specifično ureja roke, v katerih lahko delodajalec, če delavec krši konkurenčno prepoved, zahteva povrnitev škode (pri čemer gre za prekluzivne roke).
Po spremembi deveti odstavek 112. člena ZPP določa, da se, če je bila tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, ali roka za zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno. Te določbe za nazaj ni mogoče uporabiti. Prav tako ni mogoče uporabiti določb o pretrganju zastaranja oziroma stališč kot izhajajo iz sodne prakse, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan, saj pri rokih, določenih v drugem odstavku 37. člena ZDR, ne gre za zastaralne, ampak za prekluzivne roke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - hišna preiskava - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Odredba o hišni preiskavi ne predstavlja dokaza, da je oseba tudi res storila kaznivo dejanje (glede katerega so za odreditev hišne preiskave obstajali le utemeljeni razlogi za sum), oziroma kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja).
zemljiškoknjižni postopek - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - vknjižba lastninske pravice - pogodba o razdružitvi solastnine
Ko se predlaga vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki, takse ni, četudi je eden od solastnikov izplačal durgemu solastniku njegov solastniški delež v denarju, sam pa postal izključni lastnik do tedaj solastnih nepremičnin.
prometna nesreča - prekoračena hitrost - vzrok za nastanek škode - pravno relevantni vzrok - izključni vzrok za prometno nezgodo - nastanek škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ravnanje zavarovanca toženke ni pravno relevantni vzrok za nastanek nezgode, saj se trk ne bi zgodil, če bi tožnik vozil z dovoljeno hitrostjo (50 km/h). Nasprotno, edini vzrok za trk je 130-odstotna tožnikova prekoračitev hitrosti vožnje.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - poškodba roke - metoda merjenja gibljivosti - tabela invalidnosti - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
Ni pravilno enačenje pojmov „omejena gibljivost“ in „invalidnost“. Stopnja omejene gibljivosti je šele podlaga za določitev (odstotnega deleža) trajne invalidnosti.
ZD člen 131, 131/1, 163. ZPP člen 325, 392, 392/1. ZDKG člen 4, 4/1, 13.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - dopolnilni sklep o dedovanju - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče prve stopnje je pri postavitvi začasnih skrbnikov zapuščine in opredelitvi njunih nalog v celoti sledilo dednemu dogovoru, ki ga je povzelo v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbi zoper to točko izreka sklepa torej vsebinsko napadata sam dedni dogovor, česar pa ni mogoče storiti s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ki tak dedni dogovor (zgolj) povzema.
ZPP člen 318.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 200, 200/3.. OZ člen 62, 62/3.. ZS člen 6.. Sodni red (1995) člen 50.
zamudna sodba - rok za sodno varstvo - poslovanje sodišča s pošto
Rok za sodno varstvo, v katerem je tožeča stranka morala izpodbijati odpoved pogodbe o zaposlitvi, je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1 pa so glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. ZDR-1 glede računanja rokov za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi nima posebnih določb, zato je glede tega treba uporabiti splošna pravila civilnega prava, konkretno določbo 62. člena OZ. Tretji odstavek 62. člena OZ določa, da se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Zato je glede vprašanja, kdaj se po zakonu ne dela, merodajna zakonodaja, ki ureja poslovanje sodišč. ZS v 6. členu določa, da poslovanje sodišč ureja zakon in sodni red. Iz prvega odstavka 50. člena Sodnega reda je razvidno, da je poslovni čas vseh sodišč od ponedeljka do petka, ne pa tudi ob sobotah in nedeljah. Zadnji dan roka, v katerem bi tožeča stranka morala uveljavljati sodno varstvo zoper odločbo o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bila sobota 13. 7. 2019, zato je bila tožba, vložena v ponedeljek, 15. 7. 2019, pravočasna.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033840
ZTLR člen 28, 28/4. OZ člen 86.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje dela nepremičnine - mirna posest - dobra vera - pravno nasledstvo - razdelitev solastne nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - darilna pogodba - aktivna legitimacija - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - solastninska pravica na nepremičnini - delitev stvari v naravi - nasprotna tožba
Toženec se v konkretnem primeru ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako njegovi materi N. Š. kot njemu je bilo namreč ob sklepanju darilne pogodbe jasno, da N. Š. najmanj od leta 1969 ni solastnica 1/2 nepremičnine, ker je ta dejansko v izključni lastnini in posesti njene sestre M. B. oziroma njenega pravnega naslednika, kot tudi, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z resničnim stvarnopravnim stanjem.
Izdana začasna odredba, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y., bi bila ustrezna le ob pripravljenosti dolžnice za sodelovanje. Ker ta ni izkazana in tudi ni bila izkazana pred sodiščem prve stopnje, otrokove koristi, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ogrožena, s takšno začasno odredbo ni mogoče zavarovati. Iz tega razloga je bilo treba ugovoru dolžnice ugoditi in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo razveljaviti.
obratovalni stroški - upravnik - najemnik - lastnik - aktivna legitimacija - porokovi ugovori - subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna praksa je enotna, da gre pri zakoniti subrogaciji po 24. členu SZ-1 za subsidiarno poroštvo lastnika stanovanja, ki pa nima vsebine za kakršno se neutemeljeno zavzema pritožba. Za vsebino subsidiarnega poroštva se je treba opreti na relevantne določbe Obligacijskega zakonika (OZ). Tako lahko skladno s prvim odstavkom 1024. člena OZ (porokovi ugovori) subsidiarni porok zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore (op. po tretjem odstavku predmetne določbe lahko porok uveljavlja svoje osebne ugovore, na primer ničnost poroštvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev). Po drugem odstavku omenjene določbe OZ dolžnikova odpoved ugovorom in dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku. Povedano drugače, toženka je v predmetni pravdi lahko (uspešno) uveljavljala ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije oziroma nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Predmetnega ne more spremeniti dejstvo, da tožnik razpolaga s pravnomočnimi izvršilnimi naslovi zoper glavne dolžnike. Zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilni postopki zoper glavne dolžnike (najemnike) ne morejo imeti vpliva na toženko (subsidiarno porokinjo) izven obsega redkih izjem, ki še spadajo v okvir pravil o poroštvu (npr. vpliva na tek zastaranja). Povedano drugače, čeprav je bilo o terjatvi v razmerju zoper glavnega dolžnika že pravnomočno odločeno, ima porok tej terjatvi, ko se (prvič) uveljavlja zoper njega, še vedno možnost nasprotovati iz vseh razlogov po 1024. členu OZ. V predmetni zadevi je bilo sporno, če je tožnik sploh upnik, in tožnik v tej smeri ni zmogel trditvenega bremena, zato je bil njegov zahtevek pravilno zavrnjen. Ne gre za odločanje o isti stvari, saj v izvršbi zoper najemnike toženka ni bila stranka postopka. Nenazadnje tudi sicer glavni dolžnik in subsidiarni porok v morebitni pravdi, ki bi se vodila zoper oba skupaj, ne bi nastopala kot nujna sospornika. Skladno z vsem navedenim toženka torej ne more izpodbijati klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi zoper najemnike, kot zmotno meni pritožnik.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029029
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 84. OZ člen 59, 59/3, 540. ZTLR člen 20.
darilna pogodba med zakoncema - razveza zakonske zveze - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - preklic darilne pogodbe - razvezni pogoj - kogentna narava premoženjskega režima med zakoncema - nova stvar - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje drugega zakonca - oblikovanje tožbenega zahtevka
Preklic darila je vključen v zahtevo za vrnitev darila.
Enotno stališče sodne prakse je, da so v času veljavnosti ZTLR vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev, če so bila tako obsežna, da je premoženje spremenilo identiteto, povzročila transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev, vložek posebnega premoženja pa vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. V takem primeru ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, ki je podlaga za vračilo nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze, pač pa darovalec ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju uveljavlja vrednost darila kot svoj vložek v skupno premoženje.
OZ člen 435, 435/1, 442, 442/1, 442/2. ZPP člen 7, 212.
trditveno in dokazno breme - prodajna pogodba
Trditveno in dokazno breme ni fiksno, pač pa tekom postopka med strankama prehaja. Če tožena stranka ugovarja, da neka dobava ni bila izvedena, potem je na strani tožeče stranke, da postavi trditve, kdaj, kako, na kakšen način je bila dobava izvedena, da potem tožena stranka lahko na to trditev odgovori. Pri tožeči stranki je ta del trditev umanjkal.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4, 13.a, 15, 15.a, 40.a.. SPZ člen 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5.. SZ-1 člen 23.
etažna lastnina - skupni del stavbe v etažni lastnini - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - neločljiva povezanost - skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam - enostanovanjska stavba
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu in se ji ni mogoče odpovedati. Gre za poseben pravni status oziroma pravno povezanost etažne lastnine s splošnim skupnim delom. Odločitve nepravdnega sodišča, ki je najprej tri parcele in etažni del opredelilo kot splošne skupne dele, zatem pa jih dodelilo v (so)last stavb in fizične osebe, ni mogoče zemljiškoknjižno izvesti. Pritožničin solastninski delež bi z izvedbo take odločitve avtomatično izguibil pravno naravo skupnega dela in lahko postal predmet samostojnega razpolaganja, kar pa se ne ujema s pravno naravo tistih deležev, ki pripadajo stavbam. Ne more namreč biti idealni delež neke nepremičnine po svoji pravni naravi splošni skupni del, drugi idealni delež pa ne.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00030966
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.. ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 165, 246, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - neizrabljen tedenski počitek - poklicni vojak - misija - delovni čas - pravo EU - sodna praksa Sodišča EU - zakonske zamudne obresti - odmera višine odškodnine
Organizacija delovnega časa in v tem okviru pravica delavca do ustreznega počitka na ravni Evropske unije (EU) je urejena z Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki določa minimalne zahteve, namenjene izboljšanju življenjskih in delovnih razmer delavcev s približevanjem nacionalnih zakonodaj v zvezi z delovnim časom. Republika Slovenija je že v ZDR-1 vključila določbe te Direktive, ki v 5. točki uvoda določa, da morajo imeti vsi delavci ustrezen počitek, ki ga je treba izraziti v časovnih enotah, to je v dnevih, urah in/ali njihovih delih, pri čemer je treba delavcem zagotoviti minimalni dnevni, tedenski in letni počitek ter ustrezne odmore.
Kot je poudarilo SEU v zadevah C-303/98 (Simap), C-151/02 (Jaeger), C-14/04 (Dellas), ko je razlagalo Direktivo Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa in v tej povezavi "delovni čas", ta pojem pomeni vsako obdobje, v katerem je delavec na delu, na voljo delodajalcu in izvaja svojo dejavnost ali svoje naloge, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali običaji, in ga je treba razumeti kot nasprotje obdobju počitka, ker se ta pojma medsebojno izključujeta. Obrazložilo je še, da Direktiva ne predvideva vmesne kategorije med delovnim časom in počitkom in da med značilnimi elementi pojma "delovni čas" v smislu te direktive ni intenzivnosti dela, ki ga opravlja zaposleni, ali njegove storilnosti.
Odsotnost dejanskega opravljanja dela ni merilo za opredelitev določenega obdobja kot obdobja počitka. Kot zadostno je SEU štelo obstoj dveh (izmed treh) elementov delovnega časa - da je delavec delodajalcu na razpolago in da izpolnjuje svoje naloge in obveznosti (pri čemer je kot izpolnjevanje obveznosti štelo delavčevo razpoložljivost oziroma pripravljenost na opravljanje na delovnem mestu oziroma kraju, ki ga določi delodajalec). Ob upoštevanju navedenega pripadnik v času, ko ima sestanke z nadrejenimi poveljniki oddelkov, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tožniku tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen.
Sodišče mora pri odločanju, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju prekinilo, upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka kot tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
procesni pobotni ugovor - izvenpravdni pobot - litispendenca - res iudicata - prepoved reformatio in peius
Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. S tem trenutkom nastopi visečnost pravde oziroma litispendenca. Najpomembnejša posledica litispendence je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Litispendenco ustvari tudi uveljavljane ugovora pobota v pravdi.
Sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odloča po stanju ob koncu glavne obravnave. Ob koncu glavne obravnave je bila terjatev tožene stranke v znesku 22.035,00 EUR že pravnomočno zavrnjena. Tisto, kar je pravnomočno razsojeno, je šteti za resnično (res iudicata pro veritate accipitur), o isti stvari pa je prepovedano ponovno odločati (ne bis in idem).
Tožena stranka pa lahko v pravdi z izvenpravdnim pobotanjem uspe le, če bo zatrjevala in dokazala obstoj, višino in dospelost terjatve ter dejstvo, da je podala pobotno izjavo.
Pritožbeno sodišče pa ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.