ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (2008) člen 3.
škodni dogodek - poškodba smučarja - trčenje dveh smučarjev - izključena odgovornost upravljalca smučišča - označevanje nevarnih mest na smučišču - nesreča na smučišču - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Tožnik v tem postopku torej ni zatrjeval in ne dokazoval nobenega izmed dejstev, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo odgovornost smučarja J. in tožnika (vsaj soprispevek), ki sta trčila, prav to pa je bil odločilen vzrok za padec in utrpele poškodbe. Sodišče prve stopnje, tudi če bi ugotovilo protipravno ravnanje zavarovanca toženke v zvezi s postavitvijo znaka, tako ne bi moglo opraviti razmejitve odgovornosti. V zvezi z edino okoliščino, ki bi morda lahko pomenila nek soprispevek zavarovanca toženke, to je neustrezna debelina količka, je tožnik ni uspel dokazati, zato je neutemeljeno njegovo sklicevanje na 3. člen Pravilnika o znakih in označbah na smučiščih. Ob tem pa ima tožnik v pritožbi popolnoma prav, da bi tudi v tem primeru moral zatrjevati in dokazovati da:"s tem posledice za poškodbe pritožnika ne bi bile tako hude, kot so bile.".
predlog za odlog plačila sodne takse - nov predlog za odlog - res iudicata
Če bi sodišče prve stopnje ponovno ugodilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za revizijski postopek, bi ponovno odločilo o že razsojeni stvari, kar pa ne bi bilo pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030748
KZ-1 člen 63, 65, 65/3-7, 65/3-8, 135, 135/1. ZKP člen 241, 241/1.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vsebina grožnje v tujem jeziku - resna grožnja - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - zasliševanje prič
Pritožbeno sodišče sprejema logične zaključke izpodbijane sodbe, da je pravilno, da so besede zapisane v slovenskem jeziku, saj je oškodovanec izpovedoval v slovenskem jeziku, izpovedal je o tem, kakšne grožnje mu je izrekel obdolženec in kako so le-te vplivale nanj.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - skrajšanje preizkusne dobe - izredne okoliščine - namen odpusta obveznosti
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne oblikuje, vendar pa tu ne gre za tak primer. Kot je razvidno iz upraviteljevega poročila (p. d. 38), v (posebno) stečajno maso spadajo nepremičnine v lasti stečajne dolžnice in najemnina v zvezi z eno od nepremičnin. Postopek tega osebnega stečaja se tako ne vodi le zaradi postopka odpusta obveznosti, temveč tudi zaradi unovčevanja stečajne mase. Iz načrta poteka postopka osebnega stečaja (p. d. 41) izhaja, da upravitelj predvideva, da bo uspel unovčiti stečajno maso do srede leta 2021, takrat pa bo poteklo tudi dvoletno preizkusno obdobje. Tudi zato niso utemeljeni očitki pritožnice, da se s (po pritožničini oceni predolgo) preizkusno dobo „zaradi stroškov postopka oškoduje stečajna masa“. Stečajni postopek se namreč ne more zaključiti, preden je unovčena vsa stečajna masa, poplačani upniki ter izvedena vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku (375. člen ZFPPIPP). Pri tem pa višje sodišče še dodaja, da je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti. V tem obdobju je na preizkusu, izpolnjevati mora z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP), upoštevati prepovedi iz 386. člena ZFPPIPP in živeti v skladu s svojimi možnostmi, pri vsem navedenem pa ga nadzira upravitelj. Šele če ta preizkus prestane, je upravičen do odpusta obveznosti.
začetek stečajnega postopka - poroštvo - prekinitev postopka
Četudi iz podatkov v spisu izhaja, da pritožnik neveljavnosti Pogodbe ni uveljavljal vse do tedaj, ko je upnik zahteval plačilo, niti ni izkazano, da bi predhodno v zvezi s svojo poroštveno zavezo uveljavljal kakršnokoli ugovore, pa to še ne pomeni, da njegovih ugovorov, s katerimi se brani pred upnikovim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja, ni potrebno obravnavati oziroma nanje obrazloženo odgovoriti, še zlasti, ker ima odločitev o začetku stečajnega postopka daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Upnik je sicer z listinsko dokumentacijo prepričljivo izkazal poroštveno obveznost dolžnika, s tem pa je nanj prevalil dokazno breme, da dokaže, da temu ni tako oziroma da se kot porok ni veljavno zavezal. Toda za zaključek, da tega bremena ni zmogel, bi moralo sodišče prve stopnje njegove ugovore obravnavati in se do njih opredeliti (ali pa postopek prekiniti, če predhodnega vprašanja (ne)veljavnosti poroštvene zaveze ne bo samo reševalo).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030586
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZGD-1 člen 33, 33/2, 34, 34/1, 34/3, 35, 35/2. ZDR-1 člen 11. ZDavP-2 člen 352.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plače - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za socialno varnost - neto plača - bruto plača - prokurist - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek
Po določbi 35. člena ZGD-1 prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
Neporavnani prispevki za socialno varnost so davčna terjatev in se lahko izterjajo le v davčni izvršbi, zato jih ni mogoče uveljaviti v okviru premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku.
Iz delovnega razmerja izhaja pravica do bruto plače in drugih povračil iz delovnega razmerja. Plača torej delavcu ne pripada v celoti, temveč se razdeli na plačilo davkov in prispevkov, ki pripadajo državi oziroma različnim državnim blagajnam ter delavcu, ki prejme neto plačo.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da dejstva, ki naj bi se dokazovala s predlaganimi dokazi, za odločitev v sporu niso odločilna ali da je neko dejstvo že dokazano.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - oškodovanje delavcev - prepovedana posledica - postopek o prekršku - blokada transakcijskega računa
Prekršek tako predstavlja le golo kršitev predpisa, medtem ko gre pri kaznivem dejanju za poseg v pravno zavarovano dobrino, ki pa se navzven izkazuje s prikrajšanjem delavcev. Predmet kazenskega postopka po drugem odstavku člena 196 KZ-1 so torej dalj časa trajajoča ravnanja obeh obdolžencev, ki se nanašajo na različna področja delovnopravnih predpisov in katerih posledice so se manifestirale v oškodovanju v tenorju izreka izpodbijane sodbe navedenih delavcev. Glede na navedeno je torej tudi po oceni pritožbenega sodišča tako, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, mogoče zaključiti, da obd. F. S. v tem kazenskem postopku ni obravnavan za historični dogodek, ki bi imel tako, kot neutemeljeno trdita obrambi obeh obdolžencev, podlago v identičnih oziroma v bistvenem enakih dejstvih, kot so jih imela ravnanja, zaradi katerih je bil zoper obd. F. S. že voden postopek o prekršku in zaradi katerih so mu bili kot odgovorni osebi izdani tudi prej citirani PN.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja v napadeni sodbi namreč izhaja poslovanje družbe S. O., ki je bila že v letu 2010 blokirana zaradi izvršb in neplačevanja prispevkov, torej gre za obravnavanje ves čas istega historičnega dogajanja, v katerem niso bili plačani prispevki in izplačane plače delavcem, naveza in podpora obd. I. K. pa je v izreku zadostno konkretizirana v omogočanju, da je kot edini družbenik in direktor družb O. d.o.o., omogočil promet preko TRR družb K. d.o.o. in O. d.o.o., kamor se je polagala gotovina, prejeta iz naslova opravljanja trgovinske dejavnosti S. O. Zato je prvo sodišče takšno podporo obd. I. K. utemeljeno prepoznalo (le) kot pomoč in ne kot sostorilstvo in štelo v tem delu kot dejanskega poslovodjo obd. F. S., kot zakonitega zastopnika S. O. ter v nadaljevanju prepričljivo in vzorno obrazložilo, da je bilo tudi zaposlovanje delavcev le v domeni obd. F. S. in ne obd. I. K. Dopustitev obd. I. K. za polaganje gotovine na TRR obeh njegovih družb pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nedvomno ravnanje podpore, ki je pripomoglo k ohranjanju poslovanja družbe S. O., saj bi brez tega že v letu 2010 v skladu z določbami ZFPPIPP morali biti izvedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja, oziroma bi moral biti vložen predlog za stečaj (ta je bil šele v letu 2012), šele v letu 2013 pa se je zgodil izbris te družbe brez likvidacije.
Strinjati pa se je s pritožbenimi navedbami, da je v delu, ki se nanaša obd. I. K. nepravilna odločitev prvega sodišča, ko je tudi obd. I. K. (nerazdelno) bila naložena dolžnost plačila premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancem. Skladno s pritožbenimi navedbami namreč drži, da so oškodovani delavci, imena katerih izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe svoje premoženjskopravne zahtevke priglasili v postopku, ki se je do tedaj vodil le zoper obd. F. S. pri Okrajnem sodišču v Žalcu (v fazi posameznih preiskovalnih dejanj), medtem ko so v fazi sojenja pri tako postavljenih premoženjskopravnih zahtevkih (le) vztrajali in nihče izmed njih ni izrecno navajal, da tak premoženjskopravni zahtevek naslavlja tudi zoper obd. I. K. Zato ima pritožba prav, da ne vzdrži obrazložitev prvega sodišča (točka 94), v katerem je le-to sicer pravilno izhajalo iz členov 101 in 102 ZKP, ki uzakonjata podajo predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, v nadaljevanju pa nato nepravilno razlogovalo aktivno legitimacijo v zvezi s podajo premoženjskopravnega zahtevka navedbo, da je naslovnik premoženjskopravnega zahtevka vsakokratni udeleženec, zoper katerega je kazenski postopek uveden, ne da bi ga moral upravičenec še posebej opredeliti. Zato je v tem delu bilo potrebno pritožbi ugoditi zaradi kršitve drugega odstavka člena 102 ZKP in izpodbijano sodbo v odločitvi o premoženjskopravnih zahtevkih, ki se nanaša na obd. I. K. na podlagi zakonskega pooblastila iz šestega odstavka člena 392 ZKP razveljaviti.
Ker je bila storilcu s sodbo pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, bi moralo sodišče odločanje o predlogu storilca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja odstopiti sodišču, ki je bilo pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030947
OZ člen 39.. SPZ člen 194, 194/1, 195, 196, 196/2, 197, 199, 199/3.. ZPP člen 2, 8, 181, 181/2, 212, 337, 337/1.
zemljiški dolg - ničnost zemljiškega dolga - izigravanje upnikov - podlaga, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (nedopustna podlaga) - zavarovalni zemljiški dolg - posojilna pogodba - ustanovitev zemljiškega dolga - časovne meje pravnomočnosti - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes za vložitev tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Na tej osnovi je glede sporne nepremičnine že zgolj ob sklicevanju na določbo 39. člena OZ upravičeno sprejelo zaključek o ničnosti enostranskega pravnega akta o ustanovitvi spornega zemljiškega dolga s posledično ničnostjo te omejene stvarne pravice ter o ničnosti opravljenega prenosa zemljiškega pisma.
razlog smotrnosti - oportunitetno načelo - kazenski pregon - kazniva dejanja storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - dovoljenje državnega organa za pregon - dovoljenje ministra za pravosodje - kaznivo dejanje nasilništva - kazniva dejanja zoper javni red in mir
V kazenskem postopku zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj lahko smotrnost iz razloga oportunitetnega načela uporabi samo državni tožilec, ne pa sodišče.
Če se ugotovi, da ni podana identiteta norme se lahko kazenski pregon (postopek) nadaljuje ob pogoju iz četrtega odstavka 14. člena KZ-1, z dovoljenjem ministrstva pristojnega za pravosodje.
Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 26.292,50 EUR, kolikor je izračunalo, da je toženka ob upoštevanju deleža prispevka tožnika k nastanku škode in že plačanega zneska odškodnine v znesku 53.050,00 EUR še dolžna plačati tožniku. Pri tem ni upoštevalo ugovora toženke v odgovoru na tožbo, da naj se posamezni zneski že plačane odškodnine valorizirajo
ZPP člen 214, 214/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
podizvajalska pogodba - dodatno naročena dela - trditveno in dokazno breme - dogovor o načinu plačila - klavzula ključ v roke - končni obračun
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da tožeča stranka do plačila ni upravičena na podlagi okoliščine, da je bil posel sklenjen po klavzuli funkcionalni ključ v roke. Ta klavzula se nanaša na dela, ki so opredeljena znotraj konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za dela, ki so se izvrševala v okviru temeljnega posla - pogodbe med toženo stranko in družbo A. d. o. o., in pogodbe med to družbo in tožnico, temveč je šlo za izrecno nova in dodatno naročena dela tožene stranke in v takem primeru je izvajalec nedvomno upravičen do dodatnega plačila.
odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - namerna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - retroaktivna veljavnost zakona - predpis, veljaven v času odločanja
Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne pravne narave. Dolžniku so obveznosti odpuščene šele s sklepom o odpustu obveznosti, zato tudi ni mogoče govoriti o zaključenem pravnem položaju. Pri odločanju o odpustu obveznosti sodišče uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
Pri presoji identitete norme (kaznivo dejanje trgovine s prepovedanimi drogami) se in abstracto ne zahteva dobesedno preslikava norme iz enega v drug pravni red, ampak je potrebno ugotoviti le, da sta normi po vsebini zakonskih dejanskih stanj med seboj podobni, upoštevajoč vrednostno in teleološko razlago.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/2, 125, 125/3. ZDavP-2 člen 12, 12/4, 59, 59/1, 325, 325/1, 325/4, 325/5. OZ člen 280, 280/1.
izvršilni naslov - izrek izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - bruto in neto znesek - izpolnitev obveznosti - denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - nadomestilo za uporabo nepremičnine - davek - davčna obveznost - obračun davka - davčni odtegljaj - plačnik davka - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika
Na podlagi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se po 12. členu ZDavP-2 šteje za plačnika davka, je glede na navedeno določbo OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje. Plačilo davčnega odtegljaja je pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (tožniku) sodišče torej prisodi bruto znesek nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka (toženca) v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
Toženka pisanja ni dvignila v postavljenem roku, zato je z iztekom 15. dne, t. j. 28. 6. 2019 na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00028522
ZPP člen 180, 180/1, 447, 447/1, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 16. ZST-1 tarifna številka 1111.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nedovoljenost posebne pritožbe - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za redni postopek - pravilna odmera sodne takse
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep, s katerim jo je pozvalo, naj v postavljenem roku tožbo ustrezno dopolni, se postopek ni končal. Zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tožeče stranke zoper plačilni nalog je jasen in se ga da preizkusiti.
vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje kot listina
Drži sicer, da obdolženec 19. 5. 2019, ko je bil ustavljen kot voznik v cestnem prometu pri sebi ni imel listine, s katero se dokazuje opravičenje za vožnjo v cestnem prometu, ker se je le-ta še vedno fizično nahajala pri pristojni UE. Vendar pa kljub temu ni mogočepritrditi razlogom prvega sodišča, da obdolženec v kritičnem času tudi ni imel upravičenja za vožnjo v cestnem prometu, , saj se namreč upravičenje lahko dokazuje tudi na drug način, to je s potrdilom, ki ga lahko izda pristojni organ (UE). Po prepričanju pritožbenega sodišča tudi sodni sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim je obdolženec bil dva dni pred tem osebno seznanjen, dosega najmanj veljavnost takega potrdila UE, s katerim se prav tako lahko dokazuje upravičenje za vožnjo v cestnem prometu. Glede na dejstvo, da je obdolženec 17. 5. 2019 bil seznanjen z odločitvijo pristojnega sodišča o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, je takrat nedvomno imel upravičenje za vožnjo v cestnem prometu, ni pa imel pri sebi listine (vozniškega dovoljenja), zato bi lahko bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča obravnavan le zaradi ravnanja v nasprotju s prvim odstavkom člena 16 ZPrCP, ne pa zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka člena 56 ZVoz-1, kot je to nepravilno glede obdolženčeve krivde zaključilo prvo sodišče, ki je sicer odločilna dejstva v sodbi pravilno ugotovilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00030434
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25. SZ-1 člen 71, 71/2.
zavrnitev tožbenega zahtevka - delitev stroškov med etažnimi lastniki - obračun stroškov - obratovalni stroški - ključ delitve - odjemno mesto - trditveno in dokazno breme - substanciranje trditev - upravnik večstanovanjske stavbe - nedopustne pritožbene novote - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez naroka - zavrnitev dokaznih predlogov
Tožnik mora natančno navesti vsa dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in so nujna za sklepčnost tožbe. Tožnica bi zato morala opredeliti za vsak vtoževani obratovalni strošek, po kakšnih ključih oziroma merilih ali kriterijih se stroški delijo na posamezne postavke ter na posamezne zavezance, na kakšen način so bili posamezni stroški obračunani znotraj posameznega odjemnega mesta ter po katerih ključih so bili ti stroški obračunani za toženko in kako, za svoje obračune pa bi morala tudi predložiti ustrezne dokaze.