sodna taksa - višina sodne takse - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost predmeta postopka - izpodbijani del
Ker predlagateljica s pritožbo izpodbija po njenih trditvah premalo prisojenih 733,83 EUR, gre navedeni znesek šteti za izpodbijani del v pritožbenem postopku. Pritrditi ji zato gre, da sodna taksa za pritožbo od izpodbijanega dela v pritožbenem postopku 733,83 EUR znaša 63 EUR (po najnižji postavki iz 17. člena ZST-1 v povezavi s tarifno številko 9621, to je 30 EUR x količnik 2,1).
V postopku denacionalizacije ni bilo moč vrniti več, kot je bilo nacionalizirano.
Posest točno določenih prostorov brez ustreznega pravnega naslova ne pripelje do priposestvovanja posameznega dela stavbe (drugi in tretji odstavek 20. člena v zvezi z 19. členom ZVEtL-1). Ker so bili pravni predniki nasprotne udeleženke lahko v dobri veri le glede tega, da so vsi skupaj lastniki in formalni posestniki celotne denacionalizirane mehanične delavnice, ne pa tudi v dobri veri, kateri prostor predstavlja v naravi kateri solastninski delež, ni mogoče govoriti o lastniški posesti na posameznem delu stavbe ne pravnih prednikov in ne nasprotne udeleženke, ne glede na to kdaj je prešla zapuščina (po pokojni upravičenki) na dediče.
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
pritožba se šteje za umaknjeno - plačilo sodne takse
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
OZ člen 106, 107, 252, 336, 336/1, 349. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 57, 70, 99, 99/3. ZPP člen 285. ZVKSES člen 17.
gradbena pogodba - plačilo po začasnih situacijah - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - omejitev višine pogodbene kazni - trditveno breme - informativni dokaz - razpravno načelo - pobotni ugovor - uzance
V primeru, ko tožena stranka poda pobotni ugovor in je njena terjatev le delno utemeljena, mora sodišče odločiti tudi, v katerem delu oziroma v kakšni višini v pobot uveljavljena terjatev ni utemeljena.
Zastaranje terjatve na plačilo del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 11. členu Pogodbe sicer res za odstop od Pogodbe izvajalca (tožeče stranke) predviden le en razlog in sicer, če naročnik ne potrdi ali ne zavrne začasnih situacij v skladu s Pogodbo. Vendar pa slednje po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da od Pogodbe ni bilo mogoče odstopiti v skladu s splošnimi določili OZ in sicer 106. in 107. člena.
ZPP člen 145, 145/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnitev pogojev - dopolnitev ali poprava tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravilna vročitev sodnih pisanj - prebivališče pravdne stranke - naslov prebivališča - sprememba naslova prebivališča - kršitev pravice do izjave
Toženka ima določeno zakonsko prebivališče na naslovu CSD Ljubljana. Iz podatkov spisa izhaja, da je na tem naslovu prejela tožbo, saj je nanjo odgovorila z vlogo z 28. 7. 2015, ki je bila sodišču predložena zgolj v enem izvodu. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji sklep o popravi odgovora na tožbo zaradi predložitve dodatnega izvoda ni bil nikoli pravilno vročen. Sodišče je namreč sklep pustilo na recepciji CSD, kjer do prevzema pošiljke ni prišlo, nato pa ga je pritrdilo na sodno desko. Ker je tak način vročanja predviden le za pošiljke strankam, ki so med postopkom spremenile prebivališče (prvi odstavek 145. člena ZPP), toženki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost ustrezno popraviti vloženega odgovora na tožbo. S tem je bila kršena njena pravica do izjave, hkrati pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar predstavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izpolnitev obveznosti - dogovor o skupnem varčevanju - dejansko stanje - dokazna ocena - izvedenec finančne stroke
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da sta pravdni stranki sklenili dogovor o skupnem varčevanju, katerega namen je bil doseganje višje obrestne mere. Toženec je dolžan izpolniti dogovorjeno obveznost, to je vrniti tožnici denarna sredstva, ki jih je privarčevala, skupaj z obrestmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029527
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 32, 55, 55/1, 210. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - načelo formalne legalitete - ugotavljanje ničnosti - ugovorni razlog - ugovor zastaranja terjatve - desetletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - pravica do kontradiktornosti - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je tako enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Ko je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar.
Za ugotavljanje ničnosti določil same kreditne pogodbe iz notarskega zapisa v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim sporazumom, zastarajo v 10 letih, kar velja tako za glavnico kot za dogovorjene pogodbene obresti, ne velja pa za dogovorjene zakonske zamudne obresti.
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - ustavna odločba - zdravstveno stanje dolžnika
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.
OZ člen 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
povrnitev škode - odpoved pogodbe - izredna odpoved - neutemeljen odstop od pogodbe - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izgubljeni dobiček - informativni dokaz
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Za izračun izgubljenega dobička je potrebno upoštevati in od zneska prihodkov odšteti tudi stroške in druge z njimi povezane izdatke.
pravdni stroški po uspehu - pravdni stroški stranskega intervenienta - uspeh pravdnih strank - pobotanje pravdnih stroškov
Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba, stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank.
zavrženje tožbe - nepopolna oziroma nerazumljiva tožba
Za pritožbeno rešitev zadeve o zavrženju tožbe je odločilno le dejstvo, da tožnik ni postopal v skladu s sklepom sodišča (izdanim na podlagi 108. člena ZPP), o popravi in dopolnitvi vloge tako, da bi postavil jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloča sodišče in navedel ter predložil upravni akt, ki se izpodbija.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, vložnik pa vloge v postavljenem roku niti kasneje, ni popravil skladno s sklepom sodišča, je pravilno in utemeljeno sporno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029020
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 359, 359/3. KZ-1C člen 32, 32/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem protipravne premoženjske koristi - način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - novela ZKP-N
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče za odločanje o tem, ali bo obtoženec prestajal kazen na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, ni imelo zakonske podlage. Iz določbe tretjega odstavka 32. člena Prehodnih določb KZ-1C (ki je sprejel določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-C, ki določa način prestajanja kazni zapora na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku) izhaja, da se do uskladitve določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ZKP z novo določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, uporabljajo določbe 86. člena KZ-1, ki pa takega načina prestajanja kazni zapora ni poznal. Šele sedaj veljavni ZKP-N, ki se je pričel uporabljati 20. oktobra 2019 (torej po izreku izpodbijane sodbe), v tretjem odstavku 359. člena določa, da sodišče lahko v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 79, 79/1, 79/3, 85, 85/2.. ZODPol člen 45a, 45a/1.. ZVSI člen 53, 53/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - delo policista - pogodba o izobraževanju - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Iz prvega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da sta stranki delovno razmerje za določen čas sklenili zaradi izobraževanja tožnika za pridobitev višješolske izobrazbe policist. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz navedenega razloga je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje dopustna po prvem odstavku 45.a člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena z izključnim namenom izobraževanja tožnika za policista, določilo četrtega odstavka 15. člena pogodbe o zaposlitvi, da preneha veljati tudi v primeru odpovedi pogodbe o izobraževanju, ni nično ali protiustavno. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez odpovednega roka v primeru, da odpade razlog, zaradi katerega je bila sklenjena (izobraževanje tožnika), namreč določa že prvi odstavek 79. člena ZDR-1.
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - funkcionalno zemljišče k več stavbam - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zelenica, parkirišče - pretekla raba zemljišča - prehod lastninske pravice - prekluzija dokaza
Sodišče je ob ugotovitvah izvedenke, da so bila parkirišča predvidena za stanovalce večstanovanjskih stavb, morebitni občasni nenadzorovani uporabi konkretnega parkirišča s strani tretjih oseb pravilno dalo le obrobni pomen.
Tudi če je nasprotna udeleženka po 76. členu ZGJS z dnem uveljavitve tega zakona na spornem parkirišču pridobila lastninsko pravico in je vpisana v zemljiško knjigo, ima predlagateljica pravico dokazovati pogoje za pripadajoče zemljišče in obseg tega po ZVEtL-1. Te pogoje je dokazala, zato je ZVEtL-1 podlaga za prehod lastninske pravice.
plačilo stroškov sanacije - solastna nepremičnina - sanacija objekta - dogovor - obnova fasade - stroški obnove fasade - stroški obnove nepremičnine - streha - nujno potrebni ukrepi - nujna dela - dogovor o obsegu dela - obseg del - popis del - obogatitveni zahtevek
Tožnica v tem postopku od toženke zahteva plačilo dela investicije v obnovo strehe glede na solastniški delež toženke in povračilo sorazmernega vložka v fasado objekta, v delu, kot je ta presegel golo obnovo, upoštevajoč vrednost toženkine obogatitve.
Obseg nujnih del, potrebnih za sanacijo strehe, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenca gradbene stroke, ki je po podanih pripombah toženke v dopolnitvi izvedeniškega mnenja poudaril, da je bila streha zaradi dotrajnosti elementov nujno potrebna obnove, saj je zamakala, kar je vplivalo na skupne dele in posamezna stanovanja.
Soglasje toženke za rušitev obeh dimnikov po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni, da bi za ta dela morala kriti tudi stroške.
Napaka volje lahko poseže v sfero neobstoječe pogodbe. V primeru, da nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, ne gre za veljavno posojilno pogodbo, temveč za neobstoječo, ker volja skleniti resnično pogodbo, niti pod prisilo ni bila podana.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00030197
ZPIZ-2 člen 11, 37, 47, 47/1, 49, 49/2, 137.. ZUP člen 223, 223/1.
invalidska pokojnina - poprava pisne pomote - upravni postopek
Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po ZUP. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi in pravni teoriji le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.