V skladu z domnevo o popolnosti listine se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena. Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane, mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek.
Morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo po realizaciji pogodbe ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije.
Kavzo pogodbe lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe.
Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ uporabiti tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana, ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini oz. v višjem znesku. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne dajatve pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba pravilna in zakonita.
V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je pritožba nedovoljena, če jo pritožnik umakne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper izpodbijani sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in četrtim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - funkcionalno zemljišče k več stavbam - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zelenica, parkirišče - pretekla raba zemljišča - prehod lastninske pravice - prekluzija dokaza
Sodišče je ob ugotovitvah izvedenke, da so bila parkirišča predvidena za stanovalce večstanovanjskih stavb, morebitni občasni nenadzorovani uporabi konkretnega parkirišča s strani tretjih oseb pravilno dalo le obrobni pomen.
Tudi če je nasprotna udeleženka po 76. členu ZGJS z dnem uveljavitve tega zakona na spornem parkirišču pridobila lastninsko pravico in je vpisana v zemljiško knjigo, ima predlagateljica pravico dokazovati pogoje za pripadajoče zemljišče in obseg tega po ZVEtL-1. Te pogoje je dokazala, zato je ZVEtL-1 podlaga za prehod lastninske pravice.
financiranje - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvene storitve
Upoštevajoč določbo prvega odstavka 63. člena ZZVZZ je za spremembo v Splošnem dogovoru za leto 2017 dogovorjenih kalkulativnih elementov za vrednotenje programov zdravstvenih storitev, kot je bil po tožeči stranki zatrjevani sklep vlade o povišanju plač v javnem sektorju, ko so se te povišale za dva plačna razreda, potrebna sprememba Splošnega dogovora oziroma soglasje podpisnikov oziroma sklep arbitraže, če ni soglasja, oziroma sklep vlade, če soglasja ne doseže niti arbitraža.
Sodišče prve stopnje je določilo četrtega odstavka 9. člena SD za leto 2017 pravilno razlagalo, ko je pojasnilo, da se avtomatsko usklajevanje lahko nanaša le na primere, ko tožena stranka ima na podlagi SD že določene kalkulativne elemente, torej izhodišča za cene, kakor to izhaja iz prvega odstavka 63. člena v zvezi s členom 66 ZZVZZ. V obravnavanem primeru pa tega ni imela, saj je, kot je to razvidno tudi iz obrazložitve obračuna novih cen upoštevaje višje plače, ki ga je izdelala tožeča stranka morala spreminjati kalkulativne elemente (npr. plačne razrede, osnovno plačo, planske vrednosti) kot so bili številčno in zneskovno določeni v SD za leto 2017 in prilogah k temu. Do spremembe teh je lahko prišlo le po usklajevanju s sodelovanjem vseh podpisnikov SD in na način določen v 63. členu ZZVZZ in SD.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - pogojna obsodba - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbenimi trditvami, da je prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu dalo prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, pri čemer je povsem prezrlo obteževalne okoliščine, predvsem tudi zavržnost in težo samega kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00028463
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 42, 42/1, 43, 44, 48, 50, 74, 75, 77. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - poseg v osebno svobodo - duševna motnja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - domsko varstvo in oskrba - ogrožanje življenja in zdravja - pravna praznina - pritožbeni rok - nujnost postopka - hitrost postopka
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da sledi ugotovitvam izvedenke, pa ni niti pojasnilo katerim ugotovitvam sledi. Na kakšni podlagi (torej katera dejstva kažejo na to in kateri dokazi) je sodišče ugotovilo, da udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ni obrazložilo. Kakšno oskrbo in varstvo potrebuje, tudi ne. Ugotovilo je še, da bi bila udeleženka, če bi bila prepuščena sama sebi, zaradi posledic duševne motenje resno življenjsko ogrožena. S čim in kako bi se resno življenjsko ogrozila, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Tudi svojega stališča, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi ali na odprtem oddelku istega zavoda, kar si, kot izhaja iz pritožbenih navedb, želi udeleženka) in zakaj, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Na kakšni podlagi je sodišče to ugotovilo, tudi ne. Razlogov sodišča prve stopnje o tem, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, o tem, ali je ogrožanje življenja posledica duševne motnje (in katere), zaradi katere ima udeleženka hudo moteno presojo realnosti, v izpodbijanem sklepu prav tako ni.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038259
ZLD člen 18, 18-6. OZ člen 6, 6/2, 131. URS člen 26.
koncesijska pogodba - odpoved koncesijske pogodbe - lekarniška dejavnost - odvzem koncesije - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - obnova postopka - izgubljeni dobiček - profesionalna skrbnost
Če v koncesijskem aktu oz. koncesijski pogodbi ni predvidena enostranska odpoved pogodbe, slednja ni dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, s posledičnim odvzemom koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, pomeni oblastno odločitev, ki izvotli pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavi arbitrarnosti in mu odvzame vsakršno pravno varnost.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, vložnik pa vloge v postavljenem roku niti kasneje, ni popravil skladno s sklepom sodišča, je pravilno in utemeljeno sporno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
sodna taksa - višina sodne takse - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost predmeta postopka - izpodbijani del
Ker predlagateljica s pritožbo izpodbija po njenih trditvah premalo prisojenih 733,83 EUR, gre navedeni znesek šteti za izpodbijani del v pritožbenem postopku. Pritrditi ji zato gre, da sodna taksa za pritožbo od izpodbijanega dela v pritožbenem postopku 733,83 EUR znaša 63 EUR (po najnižji postavki iz 17. člena ZST-1 v povezavi s tarifno številko 9621, to je 30 EUR x količnik 2,1).
Navedba na vročilnici glede vsebine pošiljke ni odražala resničnega stanja, zaradi česar z zakonom predpisani pogoji za uporabo fikcije vročitve, ki jih je potrebno razlagati skrajno restriktivno, niso izpolnjeni.
izpolnitev obveznosti - dogovor o skupnem varčevanju - dejansko stanje - dokazna ocena - izvedenec finančne stroke
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da sta pravdni stranki sklenili dogovor o skupnem varčevanju, katerega namen je bil doseganje višje obrestne mere. Toženec je dolžan izpolniti dogovorjeno obveznost, to je vrniti tožnici denarna sredstva, ki jih je privarčevala, skupaj z obrestmi.
neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delovni stroj - delo z viličarjem - prispevek oškodovanca - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dolžna skrbnost - presoja višine denarne odškodnine - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - administrativni stroški - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar.
Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
Po 1. odstavku 343.a člena ZPP lahko sodišče prve stopnje, če predsednik senata ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. Gre za t. i. nadomestno sodbo, ki je bila v pravdni postopek uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), uporabljivem od 14. 9. 2017 dalje. Zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka ima sodišče prve stopnje možnost, da očitano kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP odpravi samo. Namen določbe je, da sodišče prve stopnje v primeru, da gre za kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev samo odpravi in izda novo sodbo, torej kršitev "popravi".
Po sodni praksi in pravni teoriji je protispisnost iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana le, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Torej, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Gre za napako tehnične narave, torej zgolj za nepravilen prenos podatka iz listinskega gradiva v sodbo. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Če je protislovje rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno dokazno oceno. Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podano, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo (340. člen ZPP), z nadomestno sodbo ni dopustno sanirati. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 338. člena ZPP, zaradi katerega lahko pritožbeno sodišče pod zakonskimi pogoji spremeni ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
OZ člen 132, 243, 243/3, 243/4, 766, 768, 769, 769/1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - mandatna pogodba - kršitev pogodbe - dolžna skrbnost - pooblastilo za zastopanje - prekoračitev pooblastila - izvedeni finančni instrumenti - navadna škoda - obseg odškodnine - odmik od naročila in navodil - terminski posli - rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz - vračilo nagrade
Bistveni del presoje sodišča prve stopnje temelji na pravilu, da mora prevzemnik posla izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik, pri čemur mu morajo biti vodilo naročnikovi interesi ter da se prevzemnik lahko odmakne od sprejetega naročila samo s soglasjem naročitelja (prvi odstavek 769. člen OZ).
Pritožnik s trditvami, da je tožeča stranka vedela za obstoj relativno velikega negativnega salda terminskih pogodb z zapadlostjo do 3. 4. 2007, ne more omajati stališča sodišča prve stopnje, da za sklenitev novih terminskih pogodb v USD in JPY ni več imel mandata tožeče stranke. Zgolj vedenje namreč ne zadostuje. Če bi hotel toženec ovreči trditve tožeče stranke, bi moral trditi in dokazati, da je za rekonstrukcijske posle že sklenjenih terminskih pogodb pridobil soglasje zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ob tem ni uspel ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel mandat za sklepanje terminskih pogodb v USD in JPY le za zavarovanje kreditnih pogodb, v katerih je bila obveznost dogovorjena v USD in JPY. Drugačnega dogovora, ki bi izkazoval mandat tožencu, da sklepa nove terminske pogodbe v USD in JPY brez povezave s temeljnim kreditnim poslom, toženec ni izkazal.
KZ-1 člen 20, 20/2,47, 48a, 49, 308, 308/3, 308/6.
odločba o kazni - obteževalne okoliščine - stranska denarna kazen - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države
Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z odločbo o kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
ZIZ člen 15, 16a, 35, 35/2, 78, 78/2, 100. ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
predlog za izvršbo - krajevna pristojnost - izvršilno sredstvo - več izvršilnih sredstev - sodišču znana dejstva - ustalitev krajevne pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - primarno izvršilno sredstvo
Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova in ni potrebna njegova pravilnost v skladu z določbo 16.a člena ZIZ.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 79, 79/1, 79/3, 85, 85/2.. ZODPol člen 45a, 45a/1.. ZVSI člen 53, 53/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - delo policista - pogodba o izobraževanju - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Iz prvega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da sta stranki delovno razmerje za določen čas sklenili zaradi izobraževanja tožnika za pridobitev višješolske izobrazbe policist. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz navedenega razloga je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje dopustna po prvem odstavku 45.a člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena z izključnim namenom izobraževanja tožnika za policista, določilo četrtega odstavka 15. člena pogodbe o zaposlitvi, da preneha veljati tudi v primeru odpovedi pogodbe o izobraževanju, ni nično ali protiustavno. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez odpovednega roka v primeru, da odpade razlog, zaradi katerega je bila sklenjena (izobraževanje tožnika), namreč določa že prvi odstavek 79. člena ZDR-1.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivni primarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - delovna nesreča