Upoštevajoč namen zahteve za odpravo nepravilnosti, to je preprečitev neposrednega učinka nepravilnega dejanja zaradi nadaljnjega poteka izvršbe, je tudi vsebina zapisnika, ki predstavlja sestavni del rubeža premičnin, bistvena, saj gre za enega izmed obveznih izvršilnih opravil pri opravi izvršbe na premičnine. Zlasti v primeru, kot je konkretni, ko je predmet rubeža oprema brez enoličnega identifikacijskega znaka. Ta je predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Vpis v register pa se opravi na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika. Šele z vpisom v register upnik v takem primeru tudi pridobi zastavno pravico na zarubljenih predmetih. Enolični identifikacijski znak opreme, s katerim se ta vpisuje v register, so oznake prostora, v katerem se nahaja oprema, in sicer: parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov ter ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt. Poleg tega se mora pri vpisu opreme obvezno navesti tudi vrsta opreme, lahko pa se navedejo tudi leto izdelave, ime proizvajalca, namen njene uporabe, število kosov in vrednost opreme. Ker zapisnik o rubežu z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) vseh zahtevanih podatkov ne vsebuje (tudi ne zahtevanih podatkov o nepremičnini, v kateri se zarubljena oprema nahaja), ne predstavlja ustrezne podlage za vpis rubeža v register in tako ne ustrezne podlage, ki bi omogočala pridobitev zastavne pravice upnikov na zarubljenih predmetih. Gre torej za nepravilnost, ki onemogoča nadaljnjo opravo izvršbe.
V primeru rubeža na Cesta 71a je bil zapisnik o rubežu dovolj določen glede popisa zarubljenih stvari. V njem je izvršitelj popisal predmete rubeža po vrsti in sicer 1 kom točilni pult s pritiklinami, 1 kom kuhinja, 10 kompletov mize s štirimi stoli in 1 kom zidana peč za peko pic. V povezavi z naslovom, kjer se navedene popisane premičnine nahajajo, in v rubežnem zapisniku navedenimi identifikacijskimi podatki nepremičnine, je izvršitelj zarubljene predmete v zadostni meri enolično identificiral.
prizidek - gradnja prizidka - vlaganja v nepremičnino - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - izvedenec - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je tožnik uspel dokazati zatrjevana vlaganja v toženkino nepremičnino, zato je na podlagi 48. člena SPZ odločilo, da je upravičen do povračila denarnega zneska v višini večvrednosti nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029717
OZ člen 435. ZGD-1 člen 38a, 38a/4, 38a/9, 283. ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prodajna pogodba - prodaja solastnega dela nepremičnine - nična pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - zastopanje družbe proti članom uprave
Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.
Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo.
Za odločitev, ali toženec protipravno vznemirja lastninsko pravico tožnice s tem, ko je njegovo vozilo že več let na njenem parkirišču, ni pomembno, kdo je kriv za okvaro vozila.
umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - izvensodna poravnava - kršitev dogovora med pravdnima strankama
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora v skladu s 158. členom ZPP povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Edina izjema je umik tožbe, ki je posledica toženčeve izpolnitve tožbenega zahtevka. Druge izjeme ni.
podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.
negatorna tožba - nesklepčna tožba - domnevni lastnik - zamudna sodba - aktivna legitimacija - pravni naslov
Dejstvo, da je bila omarica postavljena v času, ko je bil lastnik tožnikov pravni prednik, še ne pomeni, da toženec s svojim ravnanjem ni vznemirjal tožnika v izvrševanju lastninske pravice. Za utemeljenost zahtevka zadostuje ugotovitev, da toženec za postavitev stvari na tuji nepremičnini ni imel dovoljenja lastnika.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 609, 610, 610/1, 614, 614/2, 614/3. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za izvedenca - menjalno razmerje - poravnalni odbor
Predujem je določen na podlagi Pravilnika o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora. Sodišče mora predhodno zagotoviti ustrezno višino predujma skladno s pravilnikom za vsa dejanja, ki jih poravnalni odbor lahko izvede in so v okviru Pravilnika ovrednotena. S tem sodišče zagotovi ustrezna denarna sredstva za plačilo vseh morebitnih stroškov poravnalnega odbora.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki - sprememba stikov - izvrševanje stikov - otrokova korist
Pritožnica je želela spremembo stikov tako, da deklica med počitnicami kar petkrat ne bi imela stikov z očetom, in to kljub temu, da so čimbolj kontinuirani in neprekinjeni stiki med otrokom in tistim od staršev, pri katerem otrok ne živi, zagotovo v korist otroka. Stiki so že tako ali tako določeni v minimalnem obsegu, zato morajo potekati vsaj redno. Samo takšni stiki so namreč deklici v korist, kar vse izhaja tudi iz poročila centra za socialno delo o poteku stikov pod nadzorom. Deklica ima z očetom vzpostavljen dober odnos, na stikih ni izražala nikakršnih znakov stiske ali neugodnega počutja v odnosu do očeta. Dolžnost matere, ki ji je deklica zaupana v varstvo in vzgojo, je bila, da počitnikovanje deklice ustrezno prilagodi tako, da bi stiki z očetom, ki so določeni v minimalnem obsegu, lahko nemoteno potekali.
padec po stopnicah - povrnitev škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - denarna satisfakcija
Tožnik se zaradi brazgotin neugodno počuti, brazgotini pa predstavljata trajno spremembo njegove zunanjosti. Enako velja za šepanje in otečenost noge, ki se pojavita, če tožnik nogo preveč obremeni. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova (skaženost) prisodilo prenizko odškodnino, to je zgolj 500,00 EUR. Glede na odškodnine v podobnih primerih je po oceni pritožbenega sodišča primerna odškodnina 1.200,00 EUR, to je toliko, kot je zahteval tožnik v tožbenem zahtevku.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
ZIZ člen 9, 9/2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 319, 322.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - dogovor o odpustu dolga
Upnica za sporno terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi njena terjatev lahko prenehala le z izpolnitvijo s strani dolžnika ali na drug z zakonom določen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030405
ZFPPIPP člen 18, 18-1, 46, 47, 48, 48/3, 49, 244, 244/2, 269, 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 391. ZPP člen 13, 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. URS člen 33. DZ člen 83.
transakcijski račun - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - stečajna masa - izločitveni zahtevek - pridobitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - neprerekana dejstva - pravica do zasebne lastnine - nerelevantna dejstva - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojno obdobje - ožje povezana oseba - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - postopek osebnega stečaja - predhodno vprašanje - obseg skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Postopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka po vsebini zahtevki toženke kot bivše zakonske žene dolžnika iz naslova skupnega premoženja) so lahko predmet stečajnega postopka. Pridobitev skupnega premoženja je originaren način pridobitve lastninske pravice na premoženju, ne na posameznih delih, kot to uveljavlja pritožnica v tej zadevi. Ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja (bivših) zakoncev je predmet drugih postopkov in ga ni moč (parcialno) reševati v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.
ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3, 105b/4, 108, 335, 336, 343, 343/1, 343/3. ZNP-1 člen 42. ZEPEP člen 28.
oddaja v vzgojni zavod - zavrženje pritožbe - pisna vloga - podpis na vlogi - zavod - zakoniti zastopnik - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis pritožnika - lastnoročen podpis - sestavine pritožbe - obvezna sestavina pritožbe - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba
Pritožba predlagatelja zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje lastnoročnega podpisa njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ne vsebuje, zato je nepopolna. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.
Tudi po oceni višjega sodišča s sklicevanjem na predhodne sporazume z C. C. tožnik ni uspel utemeljiti tožbenega zahtevka. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, "likvidacije družbe ni mogoče primerjati s prevzemom podjetja od prejšnjega lastnika". Prevzema poslovanja utečenega podjema od C. C. s.p. tudi po mnenju višjega sodišča ni mogoče primerjati s prenehanjem sodelovanja B. B. in A. A. in začetkom samostojnega poslovanja toženke (katere družbenik je B. B.).
DZ člen 290, 290/1.. ZNP-1 člen 215, 215/1.. ZPP člen 313, 413.. ZZZDR člen 106, 106/5, 123, 123/1, 129, 129a, 131c.
razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvajanje stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški postopka v družinskih sporih - načelo prostega preudarka
Sodišče ne ocenjuje otrokovih potreb kot matematično preverljivo računsko operacijo. Sodišče se mora na v številkah izražene potrebe opirati zgolj okvirno, upoštevaje pri tem splošno znana dejstva in pa okoliščine, ki zadevajo konkretnega otroka.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 386/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1. URS člen 22. DZ člen 4.
namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - osebni stečaj fizične osebe - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili.
Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.