postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - aktivno iskanje zaposlitve - namen instituta odpusta dolga - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - slabe življenjske razmere - zdravstvene težave - celovita ocena stanja dolžnika - objektivni razlogi
Sodišče prve stopnje se do njenih (z zdravniško dokumentacijo izkazanih) zdravstvenih težav ni opredelilo, pač pa je navedlo zgolj to, da dolžnica očitkov upraviteljice ni prerekala, pač pa je svoja dejanja opravičevala z boleznijo. To za zaključke, kakršni izhajajo iz izpodbijanega sklepa in brez vsakršne dokazne ocene predložene zdravstvene dokumentacije, nikakor ne more zadostovati.
Iz zakonske dikcije prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP povsem jasno izhaja, da si mora dolžnik, če ni zaposlen in je sposoben za delo, prizadevati najti zaposlitev in upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Če sodišče prve stopnje ob nesporni ugotovitvi dolžničinega zdravnika, da je dolžnica nezmožna za aktivno iskanje zaposlitve, temu ni sledilo, potem bi moralo razloge za to pojasniti. Ob odsotnosti kakršnekoli ocene zdravstvenega stanja in osebnih okoliščin, v katerih dolžnica živi, ni mogoče slediti pavšalnemu zaključku izpodbijanega sklepa, da je dolžnica „nedvomno“ kršila določbe ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031686
OZ člen 435, 447. ZPP člen 258, 258/2.
prodajna pogodba - prevzem blaga - ugovor pasivne legitimacije - izvenzakonski partner - ustaljena poslovna praksa - zavrnitev računa - zaslišanje stranke - pravilno vabljenje - preložitev naroka - izostanek stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - nepredvidljivi dogodek
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bila prav tožena stranka kupec po prodajnih pogodbah, sklenjenih s tožečo stranko. Na to kaže 7 priloženih računov, ki se vsi glasijo na toženo stranko. Če tožena stranka res ne bi bila kupec po prodajnih pogodbah, bi bilo pričakovati, da bo vsaj enkrat izdanim računom ugovarjala. Da bi to storila, pa ni niti zatrjevala.
Toženka in prevzemnik blaga sta zunajzakonska partnerja (s skupnim otrokom), ki imata vsak svoje podjetje (s. p.) na istem naslovu. Zato je še toliko bolj izkustveno sprejemljivo in logično, da je blago za toženo stranko prevzemal njen partner in da je bila takšna izročitev pravilna.
Sodišče je toženi stranki omogočilo izvedbo dokaza, ki pa ga ta ni izkoristila. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, temveč mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Tožena stranka bi morala zatrjevati, v čem je bila neodložljiva obveznost nenaden, objektivno nepredvidljiv dogodek in kateri so bili tisti razlogi, ki so botrovali tako pozni sporočitvi odsotnosti, ter za to predložiti konkretne in prepričljive dokaze.
Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse nima oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - občutek ogroženosti oškodovanca - vsebina grožnje v tujem jeziku - albansko pravo - krvno maščevanje
Kakor je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče mora biti grožnja v smislu 135. člena KZ-1 objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca, pri čemer zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega, za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. DZ člen 4.
ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - obstoj zunajzakonske skupnosti - kreditna obveznost - zmanjšanje premoženja - skupno premoženje - dolžina preizkusnega obdobja - kaznovanje dolžnika - zaposlenost - pogrebni stroški
Dolžnica je v postopku trdila, da z A. A. nimata zunajzakonske skupnosti, kar je že prej navedla tudi upraviteljica. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To pa pomeni, da mora taka skupnost vsebovati vse elemente, kot jih vsebuje tudi zakonska zveza, še posebej pomembno pa je tudi skupno ustvarjanje in v bistvu skupno razpolaganje z dohodki. Tudi dejstvo, da se je dolžnica s partnerjem A. A. dogovorila, da mu bo vrnila sredstva, ki jih je dal za materin pogreb, kaže na to, da take skupnosti med njima ni bilo, saj je sicer v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti povsem normalno, da stroške plača pač tisti, ki ima za to sredstva. Popolnoma nerazumna pa je razlaga upnika, da naj bi se upoštevalo, da je kredit, ki ga je sicer najel A. A. za osebno vozilo, vsaj do polovice najela tudi stečajna dolžnica. S tem bi odgovornost za njegova ravnanja popolnoma prenesli na dolžnico, ki naj bi s tem ravnala v nasprotju z zakonskimi določili. Tudi če bi zunajzakonska skupnost obstajala in bi bilo morda (tako kot je bilo v zvezi s skupnim premoženjem z upnikom) razsojeno, da je kredit do polovice dolžna vrniti ona, pa njej nikakor ni mogoče pripisati odgovornosti za sklenitev kreditne pogodbe ali zmanjšanje skupnega premoženja. Dolžnica pač te pogodbe ni sklenila, prav tako pa dejstvo, da je avto hčerin, še ne pomeni, da ga ne bi smela voziti tudi dolžnica.
Glede pogrebnine in posmrtnine je sodišče prve stopnje povsem zadostno pojasnilo, da tudi če bi jih dolžnica zahtevala, ta sredstva ne bi spadala v stečajno maso. Porabila bi jih lahko le za pogreb, tako da ta njena "nezahteva" ni imela vpliva na položaj upnika. Če pa se je dolžnica zavezala, da bo znesek stroškov pogreba, ki jih je namesto nje plačal A. A., le-temu povrnila, pa tu ne gre za nikakršno zavezo, s katero bi dolžnica zmanjševala svoje premoženje ali kakorkoli vplivala na stečajno maso.
Na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev.
DZ člen 290, 290/1.. ZNP-1 člen 215, 215/1.. ZPP člen 313, 413.. ZZZDR člen 106, 106/5, 123, 123/1, 129, 129a, 131c.
razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvajanje stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški postopka v družinskih sporih - načelo prostega preudarka
Sodišče ne ocenjuje otrokovih potreb kot matematično preverljivo računsko operacijo. Sodišče se mora na v številkah izražene potrebe opirati zgolj okvirno, upoštevaje pri tem splošno znana dejstva in pa okoliščine, ki zadevajo konkretnega otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030274
ZJF člen 50, 51. OZ člen 39, 39/3, 55, 55/2. ZPP člen 7, 8, 150, 150/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - pisna oblika - podlaga obveznosti - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor slabega pravdanja - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - denacionalizirano premoženje - povrnitev vlaganj v denacionalizirano premoženje - opredelitev do nerelevantnih navedb - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - dokazna ocena - trditvena podlaga - razpravno načelo - obrazloženost odločitve o stroških
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je Aneks ničen, ker je z njegovim podpisom tožena stranka prevzela obveznosti v nasprotju s prisilnimi predpisi o obremenjevanju občinskih proračunov, konkretno v nasprotju z določbo 51. člena ZJF. Po presoji višjega sodišča navedena določba ZJF ne daje nobene podlage za sklep, da ima zaveza v nasprotju s konkretno določbo posledico ničnost take zaveze. ZJF take sankcije ne predpisuje, prav tako pa je glede na naravo ničnostne sankcije kot skrajne sankcije po presoji višjega sodišča sankcija ničnosti v konkretnem primeru nesorazmerna.
stranska intervencija - edini družbenik ene od strank v postopku - ekonomski interes - dejanski interes - pravni interes - učinki pravnomočne sodbe - plačilo denarnega zneska
Predlagateljica intervencijskega interesa ne more utemeljiti z navedbami, da ima interes, da se izvajanja javne službe ne ogrozi oziroma, da je zelo izpostavljena tveganju, ki je povezano s poslovanjem tožene stranke ter je posledično njena finančna likvidnost soodvisna od poslovanja tožene stranke. Njene navedbe izkazujejo njen dejanski, ekonomski interes, ne pa pravnega.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 386/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1. URS člen 22. DZ člen 4.
namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - osebni stečaj fizične osebe - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili.
Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.
oškodovanec kot tožilec - pouk o pravicah v postopku - pravni pouk obdolžencu - predlog za izločitev sodnika - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika
Preiskovalna sodnica ni ravnala protizakonito, ko je spoštovala željo in pravico osumljenke, da na vprašanja oškodovanca kot tožilca ne bo odgovarjala, saj je bila osumljenka pred zaslišanjem opozorjena na pravice po drugem odstavku 227. člena ZKP - s tem pa med drugim tudi na pravico, da ni dolžna odgovarjati na postavljena vprašanja.
V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi sodnica oškodovanca kot tožilca morala poučiti o njegovih pravicah, ki mu gredo po tem zakonu, kot to določa 14. člen ZKP, pa prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je potrebno navedeni člen razumeti na način, da se sme pomoč nanašati na uresničevanje pravic, ki jih subjektom daje ZKP, ne more pa se nanašati na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče v kazenskem postopku.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.
Tudi po oceni višjega sodišča s sklicevanjem na predhodne sporazume z C. C. tožnik ni uspel utemeljiti tožbenega zahtevka. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, "likvidacije družbe ni mogoče primerjati s prevzemom podjetja od prejšnjega lastnika". Prevzema poslovanja utečenega podjema od C. C. s.p. tudi po mnenju višjega sodišča ni mogoče primerjati s prenehanjem sodelovanja B. B. in A. A. in začetkom samostojnega poslovanja toženke (katere družbenik je B. B.).
Pritožnik, ki je podjetje, je predlagalo oprostitev plačila sodnih taks ali vsaj odlog plačila. Sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za odlog, ampak je samo delno oprostilo tožnika plačil takse za pritožbo. Ker sklep nima razlogov, ga je bilo treba razveljaviti in vrniti v ponovno odločanje (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00031935
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2. SPZ člen 47, 47/1, 107, 107/1. OZ člen 35, 86. ZEN člen 3, 8, 9.
gradnja čez mejo nepremičnine - izbrisna tožba
Ob tem sodišče druge stopnje v luči pritožbene graje še pojasnjuje, da lahko ureditev razmerij po 47. členu SPZ predlagata tudi (so)lastnik nepremičnine (prvo tožeča stranka) na kateri je graditelj (prvo tožena stranka) zgradil stavbo.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/4, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 227, 278, 278/3, 301, 301/2, 301/8, 354.
sklep o pravdnih stroških - čas nastanka stroškov - začetek postopka osebnega stečaja - načelo koncentracije - načelo enakega obravnavanja upnikov - prekinitev pravdnega postopka - preizkušanje prijavljenih terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka - končanje pravde - prijava stroškov pravdnega postopka v stečaju - procesna predpostavka - odločanje o pravdnih stroških
Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za njegovo nadaljevanje (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka stroškov pravdnega postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku ni prijavila, navedena procesna predpostavka ni bila izpolnjena, zato zahtevek tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov nastalih pred začetkom postopka osebnega stečaja ni utemeljen.
obnova fasade - rezervni sklad - skupna lastnina - prispevek v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - denarna subvencija iz eko sklada - preiskovalno načelo - protispisnost
Protispisnost obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin, in ne, če sodišče dokaze napačno dokazno tolmači. V tem primeru gre lahko le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - otrokova želja - določitev preživnine - stiki z otrokom - korist mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje
Vendar pa je treba upoštevati, da na CSD zaposlenim ni bilo znano, da je bil tožnik v letu 2014 obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, ker se je od začetka leta 2013 do konca maja 2013 sestajal s takrat 13 letno oškodovanko in jo pogosto poljubljal, otipaval po intimnih delih ter štirikrat spolno občeval z njo. Ta podatek je pomemben za presojo tožnikove primernosti za vzgojo in varstvo hčerke, ki je v istem starostnem obdobju, kot je bila v času storitve kaznivega dejanja oškodovanka. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi ugotovilo vpliv dejstva, da je tožnik pred leti storil opisano kaznivo dejanje, na njegovo starševsko sposobnost. Moralo bi vsaj seznaniti CSD s pridobljenim podatkom o obsodbi tožnika in zahtevati opredelitev CSD do navedenega vprašanja. Ob jasnem in konsistentnem mnenju CSD, iz katerega izhaja, da bi bilo upoštevanje želje mladoletne hčerke, da bi živela z očetom, njej v korist, je izpodbijana odločitev preuranjena.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - razlaga izvršilnega naslova
Izrek izvršilnega naslova, v katerem je dolžnici naloženo, da točno določeno stanovanje prepusti upniku prosto oseb in stvari, pomeni, da mu omogoči posest stvari, to pa je, da mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe ne zadošča. Objektivno vzeto izrek izvršilnega naslova ne dopušča drugačne razlage. Ker gre za razlago izvršilnega naslova - sodne odločbe, so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago, tu pa se kriterij objektivnih meja razlage uporablja tako kot pri razlagi vsebine pravnega posla.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - sodnik posameznik
Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato pritožnica ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju oziroma da ji ničesar več ne dolguje. S temi navedbami namreč uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (12.a člen ZST-1).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s predložitvijo potrdila ZPIZ in izpisa zavarovanj v RS z dne 8.11.2019 vzbudila dvom v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kakšne povprečne mesečne dohodke dejansko prejema tožeča stranka.