naknadno najdena oporoka - dodatni sklep o dedovanju
Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju tega, kdo je lastnik, niti odpravi morebitnih napak v drugih postopkih, in da lahko dedič priznanje lastninske pravice doseže v drugih sodnih postopkih (npr. s tožbo). Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju ugotovi dediče in obseg zapuščine (214. člen ZD), kar pa ne pomeni, da lahko ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavlja, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino - obstoj nepremičnega premoženja mora biti razviden iz javnih zemljiškoknjižnih podatkov. Zapuščinsko sodišče lahko v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti in vrnitev njihovega premoženja in premoženjskih pravic - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - izjava o sprejemu dediščine
Namen ZPVAS je, da premoženjske pravice pridobi tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil (z udejstvovanjem v agrarni skupnosti), zato mora imeti dedič možnost, da postane član agrarne skupnosti in posledično dedič premoženja v naravi. Če pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, je potrebno dediču omogočiti pravno varstvo tudi v zapuščinskem postopku, npr. tako, da se zapuščinski postopek prekine in dediča napoti na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 163. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
upravitelj zapuščine - skrbnik zapuščine - upravljanje zapuščine - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - vročanje udeležencem postopka
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6. ZD člen 9. ZAgrS člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 58, 58/2.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zapuščina brez dediča - last občine - nujni delež
Če dediči pokojnega imetnika vrnjenih premoženjskih pravic na vrnjenem premoženju ne uveljavljajo dedne pravice na način iz drugega odstavka 8. člena ZPVAS, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti postanejo last občine, denarnega izplačila nujnih deležev ni.
ZAgrS člen 50, 50-3, 52. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 25.
vračanje premoženjskih pravic - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - določitev dediča - nujni dediči - prednostni vrstni red - izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - nezmožnost preživljanja
Izpodbijani sklep je procesna odločitev, s katerim sodišče prve stopnje dedičem (le) določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku. To stori tako, da pretehta trditve in dokaze, ki so jih stranke postavile v zapuščinskem postopku. Ocena dokazov, za kakršno se zavzema pritožnik, je pridržana pravdnemu sodišču. Napotitev na pravdo niti na porazdelitev materialnega dokaznega bremena ne vpliva, ga ne "prestavi" z ene stranke na drugo. Tudi o tem, kaj mora kdo dokazati, se bo razpravljalo v pravdnem postopku.
spor o veljavnosti oporoke - ničnost oporoke - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - dokazna ocena izpovedi prič - zapustnikovo uničenje oporoke - ponarejena listina - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Obnova postopka ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so že bila ugotovljena v predhodnem postopku, prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova. Predlagatelj v obnovljenem postopku tudi ne more ponovno uveljavljati ugovorov materialnopravne narave, s katerimi ni bil uspešen v predhodnem postopku, saj bi to preseglo namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.
Toženka bi lahko presojo dokazov z izven postopka naknadno pridobljenim mnenjem strokovnjakinje in postavitvijo novega izvedenca za preiskavo pisanj v obnovljenem postopku dosegla le ob pogoju nekrivde, ki pa ga ni izkazala.
ničnost oporoke - veljavnost pravnih poslov - uporaba pravil obligacijskega prava - razdedinjenje - nujni dedič - prehod premoženja na dediče - zahtevek za ugotovitev ničnosti - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporoka je pravni posel civilnega prava, predpostavke za veljavnost pravnih poslov so določena v OZ. Zahtevek za ugotovitev ničnosti je torej dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden.
Ker ni bilo premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka na podlagi 203. člena ZD materialnopravno pravilna.
ZPP člen 100, 100/1, 137, 154, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
odločitev o stroških postopka - smrt stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - smrt stranke med postopkom - zastopanje stranke po pooblaščencu - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dedičem - sodelovanje v postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
V predmetnem postopku je imela toženka pooblaščenca, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve. Pooblaščenec je po smrti pooblastiteljice ostal pooblaščenec njenih dedičev, in sicer vse do morebitnega preklica pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP). Da sta dediča pooblaščencu pooblastilo kadarkoli preklicala, niti nista zatrjevala.
Dediča sta vstopila na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu (132. člen ZD). Od tega trenutka dalje ju je zastopal zapustničin pooblaščenec, s čimer jima je bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter ustrezna seznanitev z njegovim potekom, vključno z vsemi opravljenimi procesnimi dejanji, ki so bila podlaga za odmero višine pravdnih stroškov.
ugotovitev obsega zapuščine - pravica do dediščine - odpoved dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - razpolaganje z dediščino - skupnost dedičev - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Ker so si (pisne) izjave prizadetih oseb o ključnih pravno relevantnih okoliščinah glede odpovedi dedovanju, to je glede zapuščine in pravice do dediščine pritožnice, razlikovale, bi moralo sodišče prve stopnje ta vprašanja s prizadetimi osebami obravnavati ob ustreznem ustnem materialnem procesnem vodstvu ustno na naroku.
ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 42, 42/1, 126, 126-4.
dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja staršev - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - sodba presenečenja - sodba presenečenja za stranke - razdedinjenje
Izdana sodba ne predstavlja sodbe presenečenja. Prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) občutkom presenečenja ob neuspehu v pravdi, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. V obravnavani zadevi je bilo ves čas znano, na katero podlago tožnik opira svoj zahtevek, tožnik je imel možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih vprašanjih, to možnost je tudi izkoristil.
Moralna prizadetost zapustnika zaradi sodnega postopka z vnukinjo za dedno nevrednost toženke ne zadostuje.
napotitev dediča na pravdo - dokazno breme - nesporna dejstva - manj verjetna pravica dediča - darilo dediču - vštevanje darila - brezplačna uporaba stanovanja - skupno bivanje z zapustnikom - zunajzakonska skupnost - posebno in skupno premoženje
Zapustnik in dedinja B. B. sta v zapustnikovi nepremičnini živela kot zunajzakonska partnerja. Pretakanje in mešanje materialnih in nematerialnih prispevkov partnerjev je naraven in neizbežen element takšne skupnosti. Pravilo je, da se takšni prispevki partnerjev presojajo kot vložki v skupno življenje in delovanje življenjske skupnosti, pri čemer se različen obseg vložkov (lahko) odrazi v različnih deležih partnerjev na skupnem premoženju, ne utemeljuje pa medsebojnih vrnitvenih zahtevkov. Odstop od tega pravila mora izkazati tisti, ki ga zatrjuje. To toliko bolj velja v primerih, kot je konkretni, ko brezplačno bivanje partnerke (sodedinje) v hiši drugega partnerja (zapustnika) ni zmanjšalo obsega njegovega premoženja (zapuščine) in ko pritožnik ni trdil, da bi se stanovanjski stroški plačevali iz posebnega premoženja enega od partnerjev (zapustnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme ter utemeljeno ocenilo, da je pravica pritožnika glede zatrjevanega zapustnikovega darila dedinji B. B. manj verjetna.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - ločitev zapuščine - priznanje terjatve - razpolaganje z dediščino - izjava dediča - prerekanje terjatve
Prekinitev postopka v primeru ločitve zapuščine ni obvezna. Sodišče mora obrazložiti, zakaj je v okoliščinah konkretnega primera smiselno postopek prekiniti.
S samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne pride do poplačila upnika. V primeru, ko dediči terjatev zapustnikovega upnika prerekajo, mora sodišče upnika napotiti, da v določenem roku sproži ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Če do poteka roka ustreznega postopka ne sproži, sodišče sklep o ločitvi zapuščine prekliče.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - konkretizacija - delno zavrženje tožbe - potek časa - procesni sklepi
Četudi je od vročitve tožbe tožencem do izdaje izpodbijanega sklepa minilo že skoraj 9 let, to ne predstavlja zakonske ovire za zavrženje nepopolnega dela tožbe. Sodišče lahko postopa po 108. členu ZPP ves čas postopka.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1.
varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
Zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena ZD v delu, ki določa omejitev do višine "vrednosti" prejete pomoči, je vsebinsko odprto - gre za večpomensko zakonsko besedilo, ki terja razlago njenega pomena. Zmotna je pritožbena teza, da že zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena DZ, s tem, ko uporablja izraz "vrednost" prejete pomoči, terja razlago, da gre za valorizirano vrednost pomoči.
Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
ZD člen 28, 28/4, 58, 142. ZPP člen 319, 319/2, 359.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnikov upnik - obračunska vrednost zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prepoved reformatio in peius
Obračunska vrednost zapuščine se ugotavlja le na zahtevo nujnega dediča zaradi izračuna vrednosti njegovega nujnega deleža. Tožnica kot zapustnikova upnica tega ne more zahtevati. Poleg tega s povišanjem obračunske vrednosti zapuščine ni višja tudi vrednost, do katere dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta odgovornost dediča je namreč omejena z višino vrednosti podedovanega premoženja.
Tožnica je le zapustnikova upnica, zapustnikovi upniki pa niso upravičenci zahteve za vračunanje daril. Poleg tega velja, da kar je dedič prejel kot darilo, ni njegova dediščina, čeprav se mu vračuna v dedni delež. Z vračunanjem darila se vrednost podedovanega premoženja in s tem odgovornost dediča za zapustnikove dolgove torej ne poveča. Dedič je za zapustnikove dolgove odgovoren le glede na vrednost tistega, kar je dejansko podedoval, torej brez upoštevanja vrednosti prejetih daril.
OZ člen 15, 564. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 347, 347/2, 348, 348/5.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - huda bolezen preužitkarja - poslovna sposobnost stranke - sposobnost razsojanja - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - duševno stanje - izvedensko mnenje - odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - razlogi za postavitev novega izvedenca - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - stroški postopka
Zavedanje lastne identitete, pravilno umeščanje sebe v čas in prostor, sposobnost razumnega pogovora o svojem aktualnem stanju in vsakodnevnih stvareh ter zmožnost smiselnega odzivanja na verbalne in neverbalne vzpodbude sogovornika še ne izkazujejo ravni kognitivnega funkcioniranja, ki je potrebno za premišljeno in razumno sklenitev pogodbe o preužitku