ZD člen 131, 131/2, 145. DZ člen 254, 255, 255/1, 267, 268.
začasni skrbnik zapuščine - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer
Odločitev o zavrženju predloga zakonitih dedičev za razrešitev začasne skrbnice zapuščine je po obrazloženem in glede na navedbo v izpodbijanem sklepu, da je zakonita dedinja A. A. pri pristojnem CSD podala predlog za razrešitev skrbnice zapuščine, vendar do izdaje odločbe CSD o tem še ni odločil, pravilna zato, ker je CSD, ki je (poleg zapuščinskega sodišča) tudi pristojen za odločanje o tem predlogu, prvi začel postopek o razrešitvi začasne skrbnice zapuščine.
solastniški deleži na zapuščinskem premoženju - nedoločeni deleži - prikrajšanje in obogatitev - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - varstvo solastnine v razmerju med solastniki - možnost uporabe solastne nepremičnine - uporabnina za nepremičnino - solastninska pravica dedičev - aktivna legitimacija dedičev za plačilo uporabnine na stvari v solasti zapustnika
Toženka ni branila souporabe hiše in ni ravnala nepošteno. Zmotno meni pritožba, da bi sodišče moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti zapuščinskega postopka po materi, ker niso znani še solastninski deleži. Če manjka element prikrajšanosti tožeče stranke, ne more uspeti z zahtevkom na obogatitev tožene stranke. Zato v takšnem položaju ni pomembno, kolikšen je solastniški delež na sporni hiši.
zapuščinska obravnava - krajevna pristojnost sodišča - prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče
Za določitev krajevne pristojnosti je v 177. členu ZD določenih več kriterijev, ki se uporabljajo sukcesivno, torej se uporabi naslednji kriterij, če ni uporaben predhodni. Kot izhaja iz prvega odstavka omenjenega člena, je za zapuščinsko obravnavo primarno pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel zapustnik svoje stalno prebivališče. Če zapustnik ni imel stalnega prebivališča, je pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel začasno prebivališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069960
ZPP člen 12, 184, 184/3, 285. ZD člen 104, 104/1, 137, 137/2. OZ člen 87, 87/1.
sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - vrnitev darila - kondikcijski zahtevek - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - razpolaganje z bodočo dediščino
Sprememba pravne podlage in zmanjšanje tožbenega zahtevka po uveljavljenih stališčih sodne prakse pa tudi zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde), ne pomeni spremembe tožbe.
Pouk prava neuki stranki je omejen na procesne pravice, ne zajema pouka o pravicah stranke iz materialnega prava.
Namen materialno procesnega vodstva je, da stranka zgolj zaradi nepravilnega oziroma napačno formuliranega tožbenega predloga ne bi izgubila pravde in prišla ob pravno varstvo, kadar je po uspehu obravnave jasno, da ima prav. V takem primeru je pobuda za spremembo stvarnega tožbenega predloga, ki ostaja v okviru tožbenega zahtevka, pravilna in skladna z 285. členom ZPP.
Pogodbeno razpolaganje s pričakovano dediščino ali z dednim deležem je neveljavno. Neveljavna je tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM00068252
DZ člen 114. URS člen 22. ZD člen 32, 213, 240. ZMatR člen 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 181, 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 87.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - oblikovanje zahtevka - vezanost na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo - enako varstvo pravic - sporna dejstva o očetovstvu - otrok, rojen izven zakonske zveze - vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - izločitev v korist potomcev
Oblikovanje tožbenega zahtevka s katerim bo dedič A. A. uveljavljal, da B. B. ni dedinja po zapustniku in s katerim bo na podlagi 20. člena ZMatR lahko dosegel spremembo vpisanega podatka o očetovstvu, je njegova odločitev. Sodišče druge stopnje glede na podatke v zapuščinskem spisu lahko le domneva, da je bil v postopku pred upravnim organom neposredno izveden vpis v matični register, ker je odločitev o tem vpisu (ali vnosu priznanja v matični register) sledila predhodni presoji, da gre za pravno veljavno priznanje očetovstva, saj sicer vpis ne bi bil izveden.
sklep o dedovanju - premoženje zapustnika - lastnina zapustnika - zemljiškoknjižno stanje - vpis pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi - pomotni vpis - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini
Zapustnik B. B. (rojen 1860) v zemljiški knjigi ni vknjižen kot lastnik spornih dveh nepremičnin. Pritožbenemu sodišču zato ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje B. B. še štelo kot lastnika spornih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070219
OZ člen 299, 329, 356, 365, 369, 369/1, 369/3, 378. ZD člen 28, 41. URS člen 158. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev v zapuščino - nujni dedni delež - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - načelo realne subrogacije - vrnitev denarja v zapuščino - solastniški delež na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - ugovor tretjega - nemožnost izpolnitve - zastaranje zahtevka - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - stroškovna odločitev - presoja uspeha v pravdnem postopku - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - sorazmerno majhen uspeh
Pravnomočne odločitve sodišča o dolžnosti toženca vrniti v zapuščino določen solastninski delež nepremičnine ni mogoče udejaniti. V takem primeru je skladno s sodno prakso treba upoštevati načelo realne subrogacije. Namesto solastniškega deleža nepremičnine mora toženec v zapuščino vrniti denarni znesek, ki ustreza procentualni vrednosti nepremičnine.
Uspeh toženca, ki glede podrednega tožbenega zahtevka znaša približno 30 %, ni majhen in stroški postopka bi bili ob nižji vrednosti spora manjši. Poleg tega je toženec v celoti uspel glede primarnega tožbenega zahtevka. Zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške prvostopenjskega postopka.
ZD člen 4a. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - elementi zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje - alkoholna opitost - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna ocena izpovedbe prič - pomanjkljiva dokazna ocena
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, torej, da jih ni prezrlo.
Metodološki napotek iz 8. člena ZPP določa, da je potrebno vse nasprotujoče si indice in dokaze soočiti, pretehtati in obrazložiti, katerim je sodišče pripisalo večjo težo in zakaj. Šele na podlagi takšne analitično-sintetične dokazne ocene je torej (lahko) zadoščeno zahtevi po objektivni preverljivosti sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pogostost epizod opijanja zapustnika baziralo zgolj na izpovedbi ene priče, ki je obenem (po številčnosti epizod) ustrezala izpovedbi tožnice. Nasprotno pa se ni (zadostno) opredelilo do izpovedb preostalih 11 prič, ki so vse izpovedale, da so zapustnika večkrat srečevale opitega ter mu tudi same pomagale do stanovanja. Že samo število prič, ki so izpovedale o lastni izkušnji pomoči zapustniku v stanju opitosti, kaže na to, da je bil zapustnik v takšnem stanju pogosteje kot zgolj štirikrat v zadnjem letu. V luči ugotavljanja enega izmed odločilnih dejstev obstoja zunajzakonske skupnosti – skupnega bivanja, so takšne (predvsem številne) izpovedbe prič lahko pravno relevantne in jih je potrebno skrbneje oceniti.
ZD člen 214, 214/3. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 80, 392, 393.
tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - priznanje terjatev in ločitvenih pravic - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - učinek pravnomočnosti - uveljavljanje ničnosti - ničnost dednega dogovora - razlogi za ničnost - nerazsodnost - ugotovitev ničnosti kot prehodno vprašanje - izpodbijanje dednega dogovora - tožba za razveljavitev sodne poravnave - procesna sposobnost stranke - dvom v procesno sposobnost stranke - izvedba dokaza z izvedencem
Dedni dogovor (sporazum o delitvi zapuščine iz tretjega odstavka 214. člena ZD), vnesen v sklep o dedovanju, ima učinek sodne poravnave. Zaradi učinka pravnomočnosti ničnost dednega dogovora zato ne more biti presojana kot predhodno vprašanje pri odločanju o utemeljenosti obravnavanega zahtevka. Mogoče ga je izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP, vloženo v rokih iz 393. člena ZPP.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2. ZD člen 25, 25/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
neutemeljeno zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - pravni interes za izbrisno tožbo - izpodbijanje veljavnosti oporoke - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - dedovanje na podlagi oporoke - nujni dediči - pravica do nujnega deleža - obseg zapuščine - velikost nujnega deleža - obstoj pravnega interesa - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - potrebnost napotitve na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je na podlagi v zapuščinskem postopku razglašene oporoke oporočna dedinja toženka, a to samo po sebi še ne pomeni, da bo dedovala celotno zapuščino, saj je oporočno dedovanje omejeno z nujnim dedovanjem. Nujni dediči so med drugim vedno tudi zapustnikovi potomci (prvi odstavek 25. člena ZD), torej tudi tožnika, ki sta sin in hči zapustnika, velikost njunega nujnega deleža pa je seveda odvisna od obsega zapuščine. Zato jima že iz tega razloga ni mogoče odvzeti pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. ugotovitev njenega neobstoja. Iz navedb strank in zapuščinskega spisa pa je po drugi strani razvidno, da obstaja med strankami tudi spor glede veljavnosti oporoke, kar še dodatno potrjuje obstoj pravnega interesa tožnikov za tožbo. Posledica pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. ugotovitev njenega neobstoja je tudi pravni interes za izbrisno tožbo (za izbris lastninske pravice, vpisane na podlagi te iste pogodbe o dosmrtnem preživljanju).
Napotitveni sklep vzpostavlja le neizpodbojno domnevo o obstoju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ni pa napotitveni sklep edina možna podlaga za izkaz obstoja pravnega interesa.
zapuščina brez dediča - ugasnitev terjatve - obseg zapuščine
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ. Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067940
ZZZDR člen 17. DZ člen 20. ZPP člen 8.
dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - dokazovanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ločeno življenje - življenjska in ekonomska skupnost
Kot je navedlo VSRS v odločbi II Ips 361/2017, je „za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera. Po sodni praksi govorijo v prid obstoja zunajzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti). Ob tem pa je bistveno, da gre pri navedenih okoliščinah zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne zunajzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati to kvaliteto, je odločilna predvsem notranja komponenta, to je kako vsak od „partnerjev“ dojema svoj odnos do drugega „partnerja“. In nadalje, ali se njuna pogleda oziroma volji ujemata. Skladno z zahtevo 17. člena ZZZDR, je potrebno tudi pri presoji obstoja zunajzakonske skupnosti, prvenstveno izhajati iz posameznikove avtonomije. Vsak ima namreč popolno svobodo pri izbiri partnerja, s katerim si želi vzpostaviti skupnost, ki je po vsebini enakovredna tisti, ki obstoji zakoncema. Vrhovno sodišče je iz tega razloga že večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti.“
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
dedovanje zaščitene kmetije - dedovanje kmetijskih zemljišč - prevzemnik zaščitene kmetije - kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije - spor med dediči - namen obdelovanja kmetije - kriterij usposobljenosti - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - volja zapustnika
Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo celotno izpovedbo pritožničinega brata, na podlagi katere je prepričljivo pojasnilo razloge, da imata (oba) dediča resen namen obdelovati kmetijo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožba v tem delu povzema/izpostavlja le tiste dele izpovedbe pritožničinega brata, ki ustrezajo njenemu "pričakovanemu" dejanskemu stanju. Sodišče prve stopnje je pri določitvi prevzemnika kmetije dalo prednost dejanski in ne formalni uposobljenosti obeh dedičev, pri čemer je upoštevalo in navedlo številna pomožna merila, na podlagi katerih je utemeljilo odločitev.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - nujni delež - oporočno dedovanje - dedni delež - pravnomočna sodba
V sklepu o dedovanju je bilo zapuščinsko sodišče vezano na pravnomočne sodbe iz pravdnih postopkov, v katerih je bilo odločeno o izločitvenem zahtevku zapustnikove vdove, ugotovljena je bila obračunska vrednost zapuščine, obračunska vrednost skupnega nujnega deleža, v kakšnem obsegu je treba vrniti v zapuščino nepremičnine oziroma denarno vrednost daril zaradi prikrajšanja nujnih dedičev, kar je bilo tudi zajeto v izrek sklepa o dedovanju.
izjava o odpovedi dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZD. Če tega ne stori se šteje, da je dediščino sprejel. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
Pokojnikova zapuščina skladno s 132. členom ZD preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, zato zapuščino tvori premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti.
napotitev dediča na pravdo - nevložitev tožbe - pogodba o preužitku - dokončanje zapuščinskega postopka - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Pritožnik, ki tudi sam priznava, da tožbe za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku ni vložil, s pritožbenimi navedbami o grdem ravnanju z mamo in o razlogih, zakaj tožbe ni vložil, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju.
ZPP člen 72, 72/2, 285. ZD člen 13, 13/2, 13/3, 164, 165, 165/1, 167, 167/1.
povečanje dednega deleža - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo - zapuščinski postopek - pomanjkljive trditve - zahteva za izločitev sodnika
Ker je zahteva za izločitev sodnika podana po izdaji izpodbijanega sklepa, je prepozna in zato neupoštevna.
V zapuščinskem postopku prihaja materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) še posebej do izraza. Zapuščinski postopek se vodi po uradni dolžnosti (164. člen ZD), zato se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
Ko dedič poda zahtevo iz 13. člena ZD, je sodišče dolžno izvesti vsa potrebna dejanja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb ZD.