DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070039
ZD člen 142. OZ člen 34, 35, 38, 38/1, 82, 82/2, 83, 92.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - plačilo domske oskrbe - (ne)jasno pogodbeno določilo
Kot je namreč to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je toženka edina zakonita dedinja po pokojnem A. A. in je zato v skladu z 142. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) odgovorna za zapustnikove dolgove. Toženka namreč tekom postopka na prvi stopnji ni podala ugovora omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene, saj predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
V tej zvezi se toženka neutemeljeno sklicuje na ničnost aneksov št. I z dne 11. 8. 2011 in št. II z dne 16. 10. 2015, saj si je tožnica v 9. točki Dogovora z dne 3. 5. 2005 pridržala pravico, da v skladu s 17. členom Pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev Doma upokojencev Ž. (priloga spisa A40) spremeni obseg in vrsto storitev za uporabnika, upoštevajoč njegovo stanje in potrebe, ki jih ugotovi Komisija v skladu z 29. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (priloga spisa A41) tudi, če upravičenec noče skleniti pisnega aneksa k dogovoru. Tožnica lahko tako v skladu s četrtim odstavkom 29. člena navedenega Pravilnika izda tudi odločbo o premestitvi stanovalca v višji nivo oskrbe, saj mora, v skladu z 24. členom Pravilnika, spremljati uporabnikove potrebe in zaradi spremenjenih okoliščin uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrste storitve, in sicer ne glede na morebitno zavračanje ali odklanjanje oskrbe s strani uporabnika ali njegovih svojcev, ki na obseg oskrbe stanovalcev ne morejo imeti neposrednega vpliva. Morebitna pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi pa ne zadrži izvršitve odločbe (96. člen ZSV). Takšne odločbe tožnica seveda ni izdala, kot to izpostavlja pritožba, saj je bila ničnost aneksov pravnomočno ugotovljena šele po smrti oskrbovanca A. A.
Zakon o dedovanju (1955) člen 128, 128/1, 129, 214.
pritožba zoper sklep o dedovanju - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - obseg omejitve dedovanja - odpoved pravici - država kot stranka v postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Zmotno je pritožbeno stališče, da že določba prvega odstavka 128. člena ZD omogoča, da se dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Za omejitev dedovanja na le določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage. Ni pa ovir, da se RS ne bi mogla z dedičem zapustnikovega premoženja dogovoriti drugače. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Na podlagi določbe 129. člena ZD pa je dopustno, da se upnica odpove pravici do omejitve dedovanja na določenem premoženju.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje darila - dokazno breme - predložitev listine - prevalitev dokaznega bremena - namen plačila
Na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD se na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno. Zakon ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora o navedenem sodišče presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
V sodni praksi je res ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, kot to v pritožbi izpostavlja dedinja in za primerjavo navaja zadeve s takimi odločitvami. Vendar je v sodni praksi ustaljeno tudi stališče, da to ne velja v primeru predložitve listinskih dokazov. V takem primeru se namreč dokazno breme prevali.
Na pravdo, da nakazani znesek ne predstavlja darila, ki bi se vštel v njen dedni delež, je bila zato materialnopravno pravilno napotena dedinja. Pri tem pa dedinja zmotno meni, da bi morala v pravdi dokazovati negativna dejstva, saj bo lahko dokazovala, da je bila pravna podlaga za nakazilo odplačne narave, kot je to zatrjevala pred prvostopnim sodiščem in kot to zatrjuje tudi v pritožbi.
OZ člen 50, 86, 87, 92, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563. ZZK-1 člen 243. ZD člen 220. ZN člen 51, 53.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navideznost pogodbe - izbrisna tožba
Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).
zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - domneva o sprejemu dediščine - pritožba zoper sklep o dedovanju - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
Dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).
upravitelj zapuščine - odreditev nalog upravitelju zapuščine - preuranjena odločitev - skupno upravljanje z dediščino - spor o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
V obrazložitvi svojega sklepa prvostopenjsko sodišče navaja, da je določilo upravitelja, ker obstaja spor med dedičema o obsegu zapuščine in o veljavnosti oporok. Slednje ni razlog za postavitev upravitelja, pač pa bo treba uporabiti 210. in 212. člen ZD ter dediča napotiti na pravdo, zapuščinski postopek pa prekiniti.
ugotovitev obsega zapuščine - obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika
Zapuščina predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, je sodišče obseg zapuščine ugotovilo na podlagi opravljenih poizvedb, ki so tudi razvidne iz spisa. Glede na to je ugotovljeni obseg zapuščine pravilen. Tudi iz podatkov, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče zaključiti, da bi v zapuščino spadalo še kaj drugega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070081
DZ člen 67. ODZ paragraf 418. OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 93. SZ-1 člen 112, 112/1. ZD člen 220, 221. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/2, 337.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vrnitveni zahtevek - tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - prikrajšanje lastnika - izpolnitveni rok - neprerekana dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Res je sicer, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD), kar pomeni, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma. Vendar v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dedovanju rešuje predvsem vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. To pomeni, da je bistvo sklepa o dedovanju predvsem v določitvi dedičev zapustnikovega premoženja in ne toliko v njegovi podrobni specifikaciji; če sporno premoženje v zapuščinskem postopku ni bilo obravnavano in s sklepom o dedovanju ni zaobseženo, lahko stranka pozneje v pravdi uveljavlja zahtevek (ali ugovor), da določena nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, to pa lahko predstavlja novo najdeno premoženje, glede katerega je mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju po 221. členu ZD, četudi je sodelovala v zapuščinskem postopku in za to premoženje vedela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - nevpisana lastninska pravica - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - na novo najdeno premoženje
Odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o navedenih parcelah odločeno z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 22. 1. 1974, je napačna, da je bilo odločeno s sklepom z dne 23. 10. 1961, pa preuranjena (ker ni jasno, zakaj vpis po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo potem ni izveden).
V obravnavani zadevi je ovira za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zaradi novo najdenega premoženja dejstvo, da je sklep o dedovanju z dne 23. 10. 1961 tako pomanjkljiv, da onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj dediči in njihovi dedni deleži, kot že navedeno, s sklepom o dedovanju z dne 23. 10. 1961 niso ugotovljeni.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - navzočnost na naroku - razglasitev oporoke - razlaga oporoke - gotovina - sporna vsebina oporoke - sporna dejstva o obsegu zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - načelo povezanosti zemljišča in objekta - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati sodni spis, kar velja tudi zapisnike narokov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00070496
DZ člen 4, 4/1, 20. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev zakonite dedne pravice - ugotovitev obstoja dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - notornost zveze - notornost razmerja - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine - pravica do izjave stranke
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica in zapustnik nista ustvarila nobenega skupnega premoženja, oba sta poudarjala lastno finančno neodvisnost, kar ne predstavlja ekonomske skupnosti kot elementa zunajzakonske skupnosti. Ves čas sta živela ločeno in stalno bivala v lastnih nepremičninah, kar tudi ne zadošča, da bi njuno zvezo lahko ocenili kot zunajzakonsko skupnost. Takšni zaključki sodišča prve stopnje so preuranjeni in deloma neskladni z nesporno ugotovljenimi dejstvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta zapustnik in tožnica ves čas živela ločeno, je tudi v nasprotju z nespornimi trditvami, da sta vikende pogosto preživljala skupaj in med tednom pogosto skupaj obedovala.
Ob celoviti presoji vseh relevantnih okoliščin, ali konkretna življenjska in ekonomska skupnost tožnice in zapustnika ustreza zunajzakonski skupnosti, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti tudi presojo zatrjevane njune medsebojne čustvene navezanosti, intimnosti in notornosti partnerske zveze. Pri ugotavljanju notornosti pa po potrebi zaslišati tudi predlagane priče. Šele po tako ugotovljenem dejanskem stanju bi lahko prepričljivo ugotovilo, ali je konkretni način bivanja tožnice in zapustnika ustrezal pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
Sodišče se mora z navedbami stranke, ki so dopustne in relevantne za odločitev, seznaniti in se do njih opredeliti. Ker je sodišče prve stopnje napravilo dokazno oceno brez upoštevanja vseh (zatrjevanih) relevantnih dejstev in okoliščin, ki so pomembna pri presoji ugotavljanja zunajzakonske skupnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opustitvijo te dolžnosti je bila kršena tožničina pravica do izjavljanja. O navedenih relevantnih dejstvih je ostala preslišana.
Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pri trditvah dveh zakonitih dedinj, da oporoke ne priznavata za pristno in pravno veljavno, ne gre za dedni izjavi po 138. členu ZD, ki ju ni mogoče preklicati, ampak gre, kot pritožba pravilno poudarja, za sodno priznanje dejstev. Stranka v postopku pa lahko svojo izjavo vselej naknadno spremeni. Svoji prvotni izjavi, da oporoka ni veljavna, sta zakoniti dedinji preklicali na naroku s tem, ko sta izrecno navedli, da oporoko priznavata za pristno in pravno veljavno.
ZPP člen 196. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napačna napotitev na pravdo - zakonito dedovanje - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj pravice ali pravnega razmerja - sporna dejstva med dediči - dedna pravica - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - več dedičev - enotno nujno sosporništvo - vezanost stranke na napotitveni sklep
Odločitev o tem, koga bo sodišče napotilo na pravdo, ne more biti odvisna zgolj od tega, koliko zakonitih dedičev priznava sporno zunajzakonsko razmerje in koliko ne. Po utrjenem stališču sodne prakse se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, ne pa tistega, ki zatrjuje, da take pravice ali pravnega razmerja ni.
posvojitev - dejanska posvojitev - nepopolna posvojitev - dedna pravica - obstoj dedne pravice - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
Če posvojitev ni izvedena po zakonsko predvidenem postopku, je ni mogoče šteti za posvojitev, posledično pa nima pravnih učinkov. Drži sicer pritožbena navedba, da za odgovor na vprašanje, ali je zapustnica res posvojila tožnika, ne zadošča le podatek iz rojstne matične knjige. Vendar pa tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bilo v smeri njegove posvojitve opravljeno vsaj kakšno izmed dejanj, predvidenih z zakonom.
oporoka - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke - pristnost podpisa oporočitelja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - oporočna priča
Nepomembno je, kdo je oporoko ponaredil, bistvena za ta spor je ugotovitev, da podpis na oporoki in na primerjalnem nespornem gradivu (ki je bil pridobljen tudi s strani tretjih oseb), ni napisala ista oseba. Vprašanja, ali je podpis na oporoki in spornih 50 podpisov falsificiranih, zato ni treba rešiti z novim izvedencem.
ZD člen 12, 127, 127/1, 210, 210/1, 213, 213/3, 213/4. ZPP člen 188.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - pristnost podpisa oporočitelja - neveljavna oporoka - vložitev nove tožbe - istovrsten tožbeni zahtevek - nevložitev tožbe - izjava o umiku tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - prekinitev in nadaljevanje postopka - sporna dejstva med dediči - nadaljevanje postopka - dedna nevrednost - vstopna pravica dediča - zakonito dedovanje - substitut - smrt oporočnega dediča pred zapustnikom
Če udeleženec, ki je bil napoten o spornih dejstvih na vložitev tožbe v pravdnem postopku, takšne tožbe ne vloži pravočasno ali sporna dejstva ne uveljavlja z ustreznim tožbenim zahtevkom, ne ravna po sklepu zapuščinskega sodišča. To ima za posledico, da se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevke, o katerih ga je sodišče napotilo na pravdo.
Sodišče v zapuščinskem postopku nima zakonske podlage, da dediče še enkrat napoti na pot pravde glede istih spornih dejstvih, o katerih so bili dediči na pravdo že napoteni. To velja tudi v primeru, če o zahtevku ni bilo meritorno odločeno, ker so tožniki umaknili tožbeni zahtevek.
Vstopna pravica je institut zakonitega dedovanja, ne pa tudi oporočnega. Kadar oporočitelj ne določi substituta dediča, v oporoki določeni dedič pa umre pred oporočitejem, kot tudi v primeru dedne nevrednosti dediča, pride do zakonitega dedovanja.
zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vrednost vlaganj v nepremičnino - metoda ocenjevanja - izvedensko mnenje - izvedenec kmetijske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - venire contra factum proprium - druga pravdna zadeva - predhodno vprašanje - stroški odgovora na pritožbo - nepotrebni stroški
Metoda, ki jo izvedenec izbere za opravo naloge, ki mu jo zaupa sodišče, je prepuščena njemu, saj je strokovnjak. Zgolj sklicevanje na znanstveni članek, češ da je bila uporabljena metoda napačna, ne da bi pojasnil, kako se je to napačno odrazilo, ne vzbuja dvoma v verodostojnost izvedenskega mnenja.