dedna izjava - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - napake volje - zmota - prekluzivni rok - prepozna tožba - pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila
Procesno gradivo izkazuje, da je tožnik preklical izjavo 22. 11. 2018, zato je bil tega dne seznanjen z razlogom za izpodbojnost (zmoto), kar pomeni – kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje – da je tožba, ki je bila vložena več kot dve leti in pol kasneje, prepozna.
Tožba pa je bila vložena 14. 7. 2021 – torej v času, ko je imel odvetnik C. C. še vedno veljavno pooblastilo za njeno vložitev. To pomeni, da so pritožnikove navedbe o odsotnosti pooblastila za vložitev tožbe zmotne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00065498
ZPP člen 325, 325/1. ZDKG člen 7, 7/1-3, 11, 11/1-1. ZKZ člen 111, 111/2. ZS člen 3, 3/2.
zapuščinski postopek - dedovanje kmetijskih zemljišč - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriterij preskrbljenosti - dopolnilni sklep - izključitveni razlog - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza - pritožbena novota - stroški v zapuščinskem postopku
Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.
Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost.
B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - vrednost darila - vračunanje daril v nujni delež - dokazna ocena izpovedbe prič - dokazna ocena listin - celovita dokazna ocena - upoštevanje metodoloških napotkov
Pritožnica sicer pravilno povzema dele darilne pogodbe in kupoprodajne pogodbe, a je zmotno njeno stališče, da ni mogoče dokazovati, da je bilo v času daritve drugačno stanje darovane nepremičnine, kot je zapisano v pogodbah. Pogodba ne predstavlja javne listine v smislu 224. člena ZPP, ki bi dokazovala resničnost, kar se v njej potrjuje ali določa. Dopustno je dokazovati, da v pogodbi opisano stanje nepremičnine ni odražalo dejanskega stanja v naravi, za kar pa pogodbe ni treba sodno izpodbijati, saj ni sporna njena veljavnost, temveč stanje nepremičnine ob daritvi. Da pogodbi nista odražali dejanskega stanja v naravi, je prepričljivo potrjeno z izpovedbami tožnice in prič.
sklep o dedovanju - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava sodne poravnave - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozna pritožba
Dedni dogovor na zapuščinski obravnavi so sklenili vsi dediči in sklenitev potrdili s podpisom zapisnika. Zato predstavlja veljavno zavezo, ki je z rednim pravnim sredstvom v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbiti. To je mogoče storiti le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o dedovanju - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava
Po določilu prvega odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, točneje do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje, torej do izdaje sklepa o dedovanju. Dedna izjava, ki jo pritožnik poda šele v pritožbi, je po ustaljeni sodni praksi prepozna ter je ni več mogoče upoštevati.
sklep o dedovanju - narok - izvedba naroka - obravnava pred sodiščem - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - vsebina sklepa o dedovanju - pravica do izjave v postopku
Zapuščinsko sodišče lahko odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil samo premično premoženje, pa nihče od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Ker v obravnavanem primeru kljub vsem potrebnim opozorilom dediči niso zahtevali obravnave, je sodišče lahko izdalo izpodbijani sklep, ne da bi opravilo narok.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 15.
pristojnost slovenskega sodišča - preizkus pristojnosti - zapuščinski postopek - sklep o nepristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU
Sodišče je dolžno pri ugotavljanju običajnega prebivališča (ob smrti) upoštevati več relevantnih okoliščin (in ne zgolj prijave prebivališča) na strani pokojnega, kar je dodatno konkretizirano v 24. točki uvodnih določb Uredbe (EU) št. 650/2012.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - izdaja sklepa - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predmet dedovanja - kasneje odkrito premoženje
Ker sklep o dedovanju ne vsebuje nepremičnine, katero je naknadno odkrilo sodišče na podlagi sporočila davčne uprave, je bilo treba izdati dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD).
dedovanje - sklep o napotitvi na pravdo - napotitev dediča na pravdo - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - vrednost prejete pomoči - povrnitev sredstev - sporna dejstva - ugotavljanje vrednosti zapuščine - izvajanje dokazov - dokazovanje
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD), na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da obravnavani primer spada pod zakonsko določbo iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, ki ureja prekinitev postopka, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. Ne gre namreč za ugotavljanje velikosti dednega deleža, kar je povezano s številom dednih upravičencev, temveč zgolj za vrednost zapuščine. Vrednotenje nepremičnin in s tem ugotavljanje njihove vrednosti je stvar zapuščinskega postopka. Z vrednostjo zapuščine se sodišče ukvarja že, ko mora ugotoviti čisto vrednost zapuščine oziroma vrednost nepremičnin, ki jo sestavljajo, kar je lahko izhodišče za delo tudi v okviru 128. člena ZD. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se dedič ne strinja s cenitvijo s strani v postopku postavljenega sodnega cenilca in ima pomisleke glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066896
ZPP člen 8, 154, 154/1, 313, 313/1, 313/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
razveljavitev dedne izjave - izjava, dana v zmoti - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - sklenitev darilne pogodbe - ustni dogovor - obstoj dogovora - dokazna vrednost - enakovrednost dokaznih sredstev - dokazna ocena - ničnost pogodbe - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - ocena verodostojnosti izpovedbe
Obstoj dogovora o prenosu lastninske pravice na tožnika je odločilnega pomena, ker je prva toženka prav s sklenitvijo tega dogovora pri tožniku povzročila zmoto, v kateri ga je držala z namenom, da bi ga napeljala k odstopu dednega deleža.
Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila. Vsi dokazi (tako ustni kot pisni) so enakovredni. Zapis dogovora bi kvečjemu olajšal dokazovanje, ne pomeni pa njegova odsotnost, da sklenitve ustnega dogovora ni bilo.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - prejemnik denarne socialne pomoči - solastniški deleži na zapuščinskem premoženju - solastniški delež na nepremičnini - jezikovna razlaga zakonskega besedila - enotna sodna praksa
Zmotna je pritožbena teza, da 128. člen ZD daje pritožnici pravico, da izbere, na katerem zapustnikovem premoženju se bo omejilo dedovanje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči in bo posledično (zgolj) to premoženje postalo last pritožnice. Pritožnica pri taki razlagi ne izhaja iz besedila te zakonske določbe, dodaja ji vsebino in s tem prebija jezikovne meje njenega pravnega sporočila, vse skozi prizmo interpretacije/argumentacije, ki ustreza njenim "materialnopravnim pričakovanjem", kljub temu, da je ta določba relativno jasna in pomensko neodprta. V sodni praksi je enotno stališče, da pritožnica ne more izbirati, na katerih stvareh bo izvedena omejitev dedovanja.
pritožba zoper sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - prepozna pritožba - zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). To pomeni, da pritožnika, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, izpodbijani (pravnomočen) sklep o dedovanju ne veže. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, ta oseba pa lahko svojo zatrjevano dedno pravico uveljavlja v pravdi.
ZD člen 34, 41, 46, 46/3, 58, 210, 210/1, 210/2, 213, 214, 214/2, 214/3, 214/4.. ZPP člen 205, 205-6.
dedovanje - sklep o dedovanju - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev dediča na pravdo
O predlogu dediča za vračunanje darila v dedni delež sodedinje lahko zapuščinsko sodišče odloči le, če o tem dejstva niso sporna. 210. člen ZD namreč v prvem odstavku določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
zavrženje pritožbe - razveljavitev sklepa - pravočasnost pritožbe - izpodbijanje sklepa - vsebinska obravnava vloge - prava neuka stranka - popolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nezadostno število izvodov vloge - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - restriktivna razlaga zakona - izpodbijanje sklepa o dedovanju - dedovanje solastninskega deleža
V skladu z določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. ZPP v prvem odstavku 108. člena določa, da mora sodišče od vložnika zahtevati, da vlogo popravi ali dopolni, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Le v teh primerih se vložniku vloga vrača in se od njega zahteva, da jo popravi ali dopolni. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za takšno vlogo. Pritožba z dne 25. 2. 2020 ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP). Strogo procesno pravilo v določbi 336. člena ZPP o nevračanju nepopolnih pritožbenih vlog v dopolnitev je treba razlagati restriktivno in v postopku s pritožbo izrecno ne izključuje uporabe določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja posledice za primer, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov. Namesto da je pritožbo zavrglo, bi zato sodišče prve stopnje moralo pritožnika pozvati, da predloži njen dodaten izvod.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - institucionalno varstvo
Ker je občina plačevala stroške doma za zapustnico, lahko priglasi omejitev dedovanja zakonitim dedičem.
zapuščinski postopek - sporno dejansko vprašanje - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - pravnomočna odločitev - vložitev izrednega pravnega sredstva - revizija zoper pravnomočno prvostopenjsko sodbo - razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje zapuščinske obravnave - sklep o dedovanju
Vložitev predloga za dopustitev revizije ne predstavlja upravičenega razloga za novo prekinitev postopka.
nastanek solastnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - obseg zapuščine
Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja okoliščino, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka postaviti tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj gre v primeru nastanka solastnine na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ, čeprav je moralo sodišče prve stopnje zahtevek obravnavati na tej podlagi, pač pa tožba na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni A. A. ne spada del sporne nepremičnine. To pomeni, da je pravovarstveni cilj takšne tožbe v skladu z določbami 212. člena ZD dosežen zgolj z ugotovitvijo, da določen del sporne nepremičnine ne spada v zapuščino in slednji ni predmet dedovanja. Na kak način bo tožeča stranka v takšnem primeru dosegla vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, ko je bilo ugotovljeno, da določen del nepremičnine ne spada v zapuščino, ker naj bi tožeča stranka na tem delu pridobila solastninsko pravico, je drugotnega pomena v predmetni pravdi.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vsebina oporoke - spor o vsebini oporoke - prodaja stanovanja - razpolaganje z naklonjeno stvarjo (preklic oporoke) - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vsebina napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvega sodišča, da je bolj verjetno, da je bila zapustničina prava volja, da denarna sredstva od prodaje stanovanja z oporoko nakloni oporočnemu dediču in da oporočnih razpolaganj glede tega denarja ni preklicala. ZD ne določa meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora zapuščinsko sodišče o tem, koga napoti na pravdo, odločiti upoštevajoč vse okoliščine posamezne zadeve. Prvo sodišče je tako ravnalo in pravilno ocenilo, da je oporočni dedič izkazal svoje trditve za verjetnejše od trditev zakonite dedinje.
oporoka pred pričami - izdelava grafološke ekspertize - prevalitev dokaznega bremena - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Res je, da je grafološka preiskava podpisov obeh v oporoki navedenih oporočnih prič izvedenca pokazala, da obstaja verjetnost (50%), da je oporoko podpisala oporočna priča A. A. in velika verjetnost (75%), da jo je podpisala B. B. Navedena ugotovitev pa nikakor ne daje podlage za zaključek, za katerega se zavzema pritožba, da oporoke oporočni priči nista podpisali in je prevaljeno dokazno breme o nasprotnem na toženca.