dedovanje zaščitene kmetije - dedovanje kmetijskih zemljišč - prevzemnik zaščitene kmetije - kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije - spor med dediči - namen obdelovanja kmetije - kriterij usposobljenosti - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - volja zapustnika
Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo celotno izpovedbo pritožničinega brata, na podlagi katere je prepričljivo pojasnilo razloge, da imata (oba) dediča resen namen obdelovati kmetijo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožba v tem delu povzema/izpostavlja le tiste dele izpovedbe pritožničinega brata, ki ustrezajo njenemu "pričakovanemu" dejanskemu stanju. Sodišče prve stopnje je pri določitvi prevzemnika kmetije dalo prednost dejanski in ne formalni uposobljenosti obeh dedičev, pri čemer je upoštevalo in navedlo številna pomožna merila, na podlagi katerih je utemeljilo odločitev.
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
izjava o odpovedi dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZD. Če tega ne stori se šteje, da je dediščino sprejel. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
Pokojnikova zapuščina skladno s 132. členom ZD preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, zato zapuščino tvori premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti.
napotitev dediča na pravdo - nevložitev tožbe - pogodba o preužitku - dokončanje zapuščinskega postopka - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Pritožnik, ki tudi sam priznava, da tožbe za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku ni vložil, s pritožbenimi navedbami o grdem ravnanju z mamo in o razlogih, zakaj tožbe ni vložil, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - razpolaganja dedičev - vsebina in obseg dednega dogovora - skupno premoženje zakoncev - postopek osebnega stečaja
Po ustaljeni sodni praksi velja, da lahko dediči z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Predmet sodne poravnave namreč ni nujno enak predmetu zahtevka. Ker ima dedni dogovor učinek sodne poravnave, veže vse stranke dogovora, tako tudi tožnico. Tudi če bi tožnica sicer lahko na nepremičninah uveljavljala stvarnopravni zahtevek na podlagi zakonskih določb o skupnem premoženju zakoncev, je s sklenitvijo dednega dogovora razpolagala tudi s svojim deležem teh nepremičnin. Treba je šteti, da se je z dednim dogovorom tej pravici odpovedala.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - nepremičnina - stanje zemljiške knjige - vpis pravice v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - lastnina zapustnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - darilna pogodba
Sodišče prve stopnje skladno z 221. členom ZD izda nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Pri tem upošteva, da se skladno z 2. členom ZD dedujejo zgolj stvari in pravice, ki zapustniku pripadajo (na dan smrti), pri čemer se za nepremičnine domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Utrjeno stališče sodne prakse je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ne more ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. V obseg zapuščine namreč zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih javne zemljiške knjige.
ZD člen 210. DZ člen 128, 129, 130, 131. ZZZDR člen 96, 97, 98, 99.
sklep o dedovanju - zakoniti dedič - krog zakonitih dedičev - domneva o očetovstvu - izpodbijanje očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija dedičev domnevnega očeta - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - zakonska ureditev - pomen pravnega vprašanja za rešitev spora - materialnopravno vprašanje
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo in je štelo, da je B. B. sin zapustnika. Ob upoštevanju, da ne prej veljavni ZZZDR ne sedaj veljavni DZ dedičem domnevnega očeta ne daje aktivne legitimacije za tožbo za izpodbijanje očetovstva, je zapuščinsko sodišče s tako odločitvijo rešilo le materialnopravno vprašanje. 210. člen ZD pa za tak primer ne predpisuje obvezne prekinitve zapuščinskega postopka. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - terjatev dediča do zapustnika - sporna dejstva - velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dediče napotilo na pravdo glede terjatev, ki so jih imeli do zapustnika. Velja namreč, da zapuščinsko sodišče o terjatvah dedičev zoper zapustnika ne odloča.
Predmet dedovanja ni čista zapuščina (razlika med aktivo in pasivo), zato zapuščinskemu sodišču ni treba ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov, jih vsebinsko obravnavati, niti jih navajati v sklepu o dedovanju (primerjaj 214. člen ZD).
ZPP člen 72, 72/2, 285. ZD člen 13, 13/2, 13/3, 164, 165, 165/1, 167, 167/1.
povečanje dednega deleža - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo - zapuščinski postopek - pomanjkljive trditve - zahteva za izločitev sodnika
Ker je zahteva za izločitev sodnika podana po izdaji izpodbijanega sklepa, je prepozna in zato neupoštevna.
V zapuščinskem postopku prihaja materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) še posebej do izraza. Zapuščinski postopek se vodi po uradni dolžnosti (164. člen ZD), zato se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
Ko dedič poda zahtevo iz 13. člena ZD, je sodišče dolžno izvesti vsa potrebna dejanja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb ZD.
zapuščina - izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev
Na podlagi prvega odstavka 74. člena DZ se šteje, da sta deleža na skupnem premoženju zakoncev enaka. Pritožnik (tudi) v pritožbi ne zatrjuje dejstev, ki bi potrjevali njegovo tezo, da nepremičnini in orožje ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev, in da sta zapustnik in njegova (sedaj tudi pokojna) žena prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju oziroma da je bil prispevek zapustnika večji od njegove žene.
zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.
Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica dediča - spor o dejstvih - spor o obsegu zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - odpoved pravici
Tudi, če je dedinja po smrti zapustnika iz hranilnih vlog dvigovala tudi tisti del denarnih sredstev, ki spada v zapuščino zapustnika, to na obseg zapuščine ne more vplivati in ni stvar zapuščinskega postopka. Namen zapuščinskega postopka je namreč ugotoviti obseg zapuščine v času zapustnikove smrti. Navedbe o neupravičeni odtujitvi z računa zapustnika pa bodo lahko predmet obligacijskopravnih zahtevkov v pravdi.
vestna in skrbna presoja dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - razlaga oporoke - pravi oporočiteljev namen
Glede na navedeno je utemeljen pritožben očitek, da zaključki o posameznih okoliščinah, na obstoju katerih temelji razlaga predmetne oporoke, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne temeljijo na oceni izpovedb vseh zaslišanih strank in prič, ki so izpovedali o teh okoliščinah, niti ni sodišče prve stopnje ugotavljalo ali izvedeni dokazi potrjujejo tožbene navedbe. Skrbna in vestna dokazna ocena namreč zahteva oceno vsega, kar so stranke ali priče izpovedale v zvezi z določeno pomembno okoliščino, ob tem pa tudi oceno verodostojnosti posamezne izpovedbe. Ker v obravnavanem primeru zaradi navedene odsotnosti dokazne ocene vseh zaslišanih strank in prič, ni mogoče preizkusiti, ali je bilo dejansko stanje, pomembno za odločitev o utemeljenosti zahtevka pravilno in popolno ugotovljeno, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v posledici česar je podana kršitev 14. točke drugega odstavek 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje navedene kršitve ni odpravilo samo, saj se le-ta nanašajo na celoten sklop dejstev, pomembnih za odločitev o tožbenem zahtevku. Sodišče druge stopnje bi moralo namreč dokazno oceno vseh zaslišanih strank in prič sprejeti prvič, torej povsem na novo in s tem praktično v pretežnem delu dopolniti dokazno oceno, kar pa bi za stranke pomenilo, da bi se z dokazno oceno glede ključnih dokazov seznanile prvič.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je izvršitev oporoke glede teh 4 spornih nepremičnin v stanju, kot so sedaj, nemogoča, saj je potrebna odmera nepremičnin. V zvezi s tem sodišče druge stopnje dodaja, da oporoka kljub temu, da je ni mogoče izvršiti oziroma opraviti vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo v delu, kot izhaja iz oporoke, ni nejasna ali nedoločna, saj iz nje natančno izhaja, kako se naj sporne nepremičnine razdelijo med dediče, pokojna pa je v oporoki tudi navedla, naj se sporne nepremičnine odmerijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00066989
ZD člen 214, 214/3, 220. ZNP-1 člen 9, 155, 155/3. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - spor med dediči - dokazni postopek - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do izvedbe dokaza - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - sklenitev dednega dogovora - pogodbena avtonomija - zmota - sporna vsebina oporoke - spor o velikosti solastniškega deleža - napotitev dediča na pravdo - nedopustna pritožbena novota
Iz obrazložitve jasno izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo in v njih vpogledalo, prav tako pa je obrazložilo, da je vse ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo, torej tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.
Sama odločitev dedičev, ali bodo dedni dogovor sklenili, ali ne, sodi v pogodbeno avtonomijo dedičev.
Pravnomočen sklep o dedovanju, katerega sestavni del je tudi dedni dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, pravdni stranki veže. Zato so neutemeljene vse obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v postopku preučiti vsebino oporoke ter ponovno ugotoviti višino dednih deležev, ker je bila tožnica pri sklepanju dednega dogovora v zmoti glede višine podedovanega premoženja.
ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
oporoka - tožba za ugotovitev ničnosti - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave - ničnost izjave o preklicu oporoke - oporočna priča - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - demenca - oporočna sposobnost zapustnika - zloraba oporočno nesposobne osebe - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedensko mnenje
Pritožbeni očitek prve toženke, da lahko glede na odločitev prvostopenjskega sodišča vsak dedič zatrjuje ničnostno sankcijo, če oporočno nesposobna oseba podpiše oporoko, ki ji jo pripravi nekdo tretji, je zmoten. Že v sklepu II Ips 81/2021 je poudarjeno, da so bistvene okoliščine posameznega primera: ali je zatrjevano ravnanje, ki rezultira v napaki volje, tako zavržno, da preseže pomen posamične zadeve in ga je treba sankcionirati že zaradi varovanja interesov, ki presegajo interese pogodbenih strank (javni interes). Pretehtane okoliščine konkretnega primera so potrdile ravno to – zavržno ravnanje toženk, ki je prešlo v višjo stopnjo nepoštenosti. Toženki sta vedeli za materino oporočno nesposobnost in sta to dejstvo načrtno zlorabili, tako da sta brez njene volje sestavili oporoko, ji jo dali v podpis, pri tem pa sta zasledovali svoje interese – izključitev tožnika od dedovanja in pridobitev lastne premoženjske koristi. To sta stopnjevali še z organizacijo podpisa izjave o preklicu oporoke, kjer notarja nista seznanili z materinim zdravstvenim stanjem. Njuni izpovedbi sta bili večkrat neverodostojni. Tako je druga toženka neprepričljivo izpovedala glede podpisa oporoke z dne 22. 5. 2012, prva toženka pa je v izpovedovanju večkrat prišla v nasprotje sama s seboj (in z izvedenimi dokazi).
pisna oporoka pred pričami - neveljavna razpolaganja v oporoki - vsebina oporoke - neveljavna oporoka - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - oblika oporoke - formalni pogoji
V prvem odstavku 64. člena ZD določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.
V primeru oporoke pred pričami se upošteva določba 68. člena ZD, skladno s katero je oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Zato sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da določila navedene oporoke niso veljavna, saj naj bi z njo zapustnica vse svoje premoženje zapustila ravno obema oporočnima pričama.
Pri testiranju ima oblika poseben pomen, zato strogih obličnostnih zahtev ni mogoče zaobiti (forma ad valorem). Zato tudi ni bilo treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo pritožnika o okoliščinah, saj njegovo zaslišanje ne bi moglo vlivati na drugačno presojo listine, ki je jasna, nedvoumna in ji tudi pritožnik dejansko ne nasprotuje.