• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>
  • 361.
    VSC Sodba Cp 248/2023
    27.9.2023
    DEDNO PRAVO
    VSC00070557
    ZPP člen 279a. ZD člen 128.
    denarna terjatev do zapuščine - doplačilo storitev institucionalnega varstva
    Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po prejetih takšnih soglasij pravdnih strank odgovorih pravdnih strank izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi pred tem razpisalo še zadnji narok za glavno obravnavo, ravnalo v skladu z 279. a členom ZPP.

    Pravno zmotna pa so pritožbena zatrjevanja o pravni odločilnosti tega, kar je zapustnica mislila ob podaji izjave 2. 3. 2005. Sama enostranska izjava volje namreč ne more imeti pravno zavezujočih učinkov za drugo stranko.
  • 362.
    VSC Sklep Cp 292/2023
    27.9.2023
    DEDNO PRAVO
    VSC00070145
    Zakon o dedovanju (1955) člen 214.
    obseg zapuščine - vrednost vlaganj v nepremičnino - obračunska vrednost zapuščine
    Odločanje o obligacijskopravnih zahtevkih in vsebina sklepa o dedovanju.
  • 363.
    VSL Sklep I Cp 875/2023
    27.9.2023
    DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00070861
    ZST-1 tarifna številka 9221.
    pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - pritožbeni postopek - višina sodne takse - pravilna odmera sodne takse
    Po tarifni številki 9221 ZST-1 je predpisana taksa za pritožbeni postopek v okviru zapuščinskega postopka in znaša 20,00 EUR.
  • 364.
    VSL Sklep I Ip 981/2023
    26.9.2023
    DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00070194
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 142, 142/1.
    ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obrazložen ugovor - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - dolžnikova pravica do izjave
    Dolžničina trditvena podlaga v ugovoru dediča je bila zadostna. Dolžnica ima tudi pravni interes, da se njena odgovornost za zapustnikove dolgove v danem postopku omeji do višine podedovanega premoženja. Podala je namreč trditev o vrednosti zapuščine, in sicer takšni, kot izhaja iz sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v tem postopku, t. j. 272.564,67 EUR, s tem, ko je navedla, da naj se podatke o premoženju pridobi iz sklepa o dedovanju, ki je že v spisu, pa je navedla tudi, katero premoženje je podedovala. Z navedbo, naj podatke o podedovanem premoženju iz sklepa o dedovanju pridobi cenilec, je namreč smiselno zatrjevala, katero je podedovano premoženje oziroma, da le-to izhaja iz sklepa o dedovanju. Kadar so določene listine oziroma sodne odločbe del spisa, je podatke iz teh odločb, če se stranka na odločbe sklicuje, dopustno šteti kot del trditvene podlage in bi nasprotno formalistično stališče prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave v postopku. V zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja na dan zapustnikove smrti je pravilno, kot primeren dokaz, dolžnica predlagala še postavitev izvedenca cenilca.
  • 365.
    VSC Sklep I Cp 254/2023
    26.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00070696
    ZPP člen 98, 98/3, 100. ZD člen 132, 142, 142/1. OZ člen 79, 79/3.
    pooblastilo
    V primeru spora oziroma materialnopravnega razmerja, ki glede na svojo naravo s smrtjo stranke preneha in kot je to v konkretnem primeru, ko je toženec, kot dolžnik v spornem odškodninskem materialnopravnem razmerju, umrl, ker pa ni imel dedičev, je bila zapuščina kot zapuščina brez dedičev izročena v last Republiki Sloveniji, je s smrtjo prvotoženca prenehalo ne samo materialnopravno razmerje med tožnico in prvotožencem, ampak tudi procesno pooblastilo, ki ga je prvotoženec dal svojemu pooblaščencu odvetniku.

    Zato pa njegova priglasitev stroškov njegovega zastopanja stranke kot pravdnih stroškov umrlega toženca pomeni dejanje nepooblaščene osebe, ki pa ga glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne bi smelo upoštevati.
  • 366.
    VSL Sodba II Cp 864/2023
    22.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00071067
    ZD člen 15, 25, 141, 223. ZPP člen 350, 350/2.
    dediščinska tožba - ugovor zastaranja - zastaranje dediščinske tožbe - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - poštenost posestnika zapuščine - nepošteni posestnik zapuščine - oporočna dedinja - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedič dediča - poštenost dediča - drugi dedni red - kdo so nujni dediči
    Pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih. Na dolžino zastaralnega roka torej odločilno vpliva (ne)poštenost posestnika zapuščine. Nepošten je tisti posestnik, ki ve, da je (samo tožnik ali tudi) tožnik pravi dedič. Šteje se, da je posestnik zapuščine pošten že, če je „znatno verjetno“, da mu zapuščina pripada, in ne šele v primeru, če je to gotovo.

    Univerzalno pravno nasledstvo pomeni prehod vseh pravic in obveznosti - prvi toženec je zato vstopil v pravni položaj pok. oporočne dedinje in je dolžan izpolniti le tisto, kar bi bila, če ne bi umrla pred vložitvijo tožbe, dolžna izpolniti ona. Vprašanje (ne)poštenosti se zato zanj ne presoja samostojno, ampak je odločilna le (ne)poštenost njegove pravne prednice.

    Tožnika sta zapustnikova zakonita dediča, ne pa njegova nujna dediča (25. člen ZD). To pomeni, da bi dedovala le v primeru, če bi oporočna dedinja umrla pred zapustnikom, če bi se dedovanju odpovedala ali pa v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova oporoka iz kateregakoli razloga neveljavna. Dejstvo, da tožnika nista nujna dediča, je za presojo (ne)poštenosti oporočne dedinje odločilno in ta primer loči od primerov iz sodne prakse, na katere se tožnika sklicujeta.
  • 367.
    VSC Sklep Cp 285/2023
    20.9.2023
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00069829
    ZD člen 214, 214/1, 214/2.
    sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju
    Vsebina sklepa o dedovanju je opredeljena v določbi 214. člena ZD.
  • 368.
    VSL Sklep I Cp 1117/2023
    20.9.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00071424
    ZDKG člen 6, 14, 14/2, 15, 15/1, 20, 20/1. ZD člen 2, 28, 28/3.
    dedovanje zaščitene kmetije - izločitev iz zapuščine - prevzemnik zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - višina nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža - zmanjšanje nujnega deleža - obveznosti prevzemnika - vrednost zapuščine - pričakovani dobiček
    Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki jih ima zapustnik v trenutku smrti, ne pa dohodki, ki lahko nastanejo po smrti zapustnika. Z vštevanjem povprečnega letnega dohodka zaščitene kmetije v njeno vrednost, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

    Ker ZDKG nima določb o ugotovitvi vrednosti zapuščine, se tudi vrednost zaščitene kmetije ugotavlja po določilih 28. člena ZD, ki v tretjem odstavku določa, da se stroški ocenitve zapuščine in zapustnikovega pogreba odštejejo od vrednosti premoženja.

    Poseben režim dedovanja zaščitenih kmetij je bil uzakonjen z namenom, da ne pride do delitve kmetij, ki oslabi gospodarsko moč kmetij. Cilj je torej ohraniti gospodarsko moč kmetij. Od prevzemnikov kmetij se pričakuje, da bodo s kmetijo skrbno in smotrno gospodarili, kar vključuje tudi prilagoditev kmetije razvoju.

    Prevzemniku kmetije, na katerem je trditveno in dokazno breme, ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi izplačila nujnega deleža znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, kar je predpostavka za odločitev sodišča o zmanjšanju nujnega deleža.
  • 369.
    VSL Sklep II Cp 226/2023
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00070377
    ZD člen 163. ZPP člen 334, 334/1, 365, 365-1.
    zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - odpoved dedovanju - odpoved pravici do pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - razglasitev sklepa na naroku
    Ker se je pritožnica na naroku, na katerem je bil sklep o dedovanju razglašen, veljavno in nepreklicno odpovedala pravici do pritožbe, je njena pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
  • 370.
    VSL Sklep I Cp 573/2023
    13.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00070379
    ZD člen 207, 208. ZPP člen 11, 67.
    zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - dedna izjava - odpoved dedovanju - izražena volja strank - dedni delež - videz nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti - zastopanje po pooblaščencu - zloraba procesnih pravic - zavrženje predloga
    Tehten razlog za delegacijo pristojnosti lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže zlasti v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

    Po ustaljeni sodni praksi predstavlja zaporedno vlaganje neutemeljenih pravnih sredstev zlorabo procesnih pravic. V konkretnem primeru je z zlorabo te procesne pravice poseženo v pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja.

    Dedna izjava mora izražati pravo voljo in resnično voljo dediča, dana pa mora biti v predpisani obliki. To pomeni, da mora dedič izjavo lastnoročno podpisati oziroma na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo podpisati s podpisom zapisnika. Delna ali pogojna odpoved je brez učinka in se ne upošteva. Šteje se, da odpovedi sploh ni bilo.
  • 371.
    VSL Sklep I Cp 2093/2022
    8.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL00070072
    ZDen člen 74, 74/1, 82. ZD člen 132, 136, 136/2, 138, 138/2, 221. ZPP člen 205, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 208/4.
    pravnomočen sklep o dedovanju - premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dedovanje denacionaliziranega premoženja - izvedba novega zapuščinskega postopka - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka po samem zakonu - odločanje kljub prekinitvi postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - deklaratorna narava sklepa - nadaljevanje prekinjenega postopka - prevzem postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - odstop dednega deleža v korist določenega dediča - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - oblika izjave - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - nepreklicnost izjave o sprejemu dednega deleža - pozneje najdeno premoženje zapustnika
    V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje z vsemi v tem postopku izdanimi sklepi (tako s sklepom o dedovanju kot z dodatnimi sklepi o dedovanju) že odločilo o dedovanju premoženja, ki je zapustniku pripadlo na podlagi delnih odločb o denacionalizaciji. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi bilo treba uporabiti (specialnejši) 74. člen ZDen.

    Tako teorija, kot sodna praksa, zavzemata stališče, da se lahko naknadno najdeno premoženje razdeli povsem drugače kot prvo. Skladno s 138. členom ZD sta izjava o sprejemu dediščine in izjava o odpovedi dedovanju nepreklicni, pri čemer zadnja ne more biti delna, ne pogojna. Sodišče prve stopnje tako zavezujejo (zgolj) že podane dedne izjave o sprejemu ali odpovedi dednega deleža. V kolikor so te spoštovane, pa je dedičevo razpolaganje s svojim dednim deležem (tudi) na naknadno najdenem premoženju, prosto. Povedano drugače, dedič, ki je podal izjavo o sprejemu dednega deleža na (takrat) znanem obsegu zapuščine, tudi v primeru pozneje najdenega premoženja ne more več podati izjave o odpovedi dedovanju (ali obratno). Lahko pa s svojim dednim deležem razpolaga v korist sodediča (npr. z odstopno izjavo oziroma dednim dogovorom). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.

    S pravnim poslom mortis causa (npr. oporoko), se zapustnik zavezuje glede razpolaganja s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti in katerega pravni učinki nastopijo šele z zapustnikovo (oporočiteljevo) smrtjo. Skladno z drugim odstavkom 136. člena ZD pa odstop dednega deleža sodediču predstavlja pogodbo civilnega prava, s katero pogodbenik („odstopnik“) ne razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti ampak s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. To pomeni, da je dedinja najprej sprejela dedovanje in nato (inter vivos) svoj dedni delež odstopila sodedinji. Veljavnost takšnega posla tudi ni odvisna od odobritve preostalih dedičev, ki pri poslu niso udeleženi. Vsak poslovno sposoben dedič lahko s svojim dednim deležem prosto razpolaga ter ga (tudi) odstopi kateremu od sodedičev.
  • 372.
    VSM Sklep I Cp 434/2023
    5.9.2023
    DEDNO PRAVO
    VSM00071075
    ZD člen 221.
    dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - oporočni in zakoniti dediči
    Stališče sodišča prve stopnje, da pozneje najdeno premoženje dedujeta zgolj zakonita dediča (ne pa tudi oporočna dediča), ker je bil sklep o dedovanju izdan na podlagi poravnave z dne 23. 6. 2011, v kateri ni bilo govora o tem, kdo prevzame pokojnikova denarna sredstva, nima opore v 221. členu ZD. Le-ta ne ločuje med zakonitimi in oporočnimi dediči (oziroma oporočnih dedičev ne izloča od dedovanja pozneje najdenega premoženja).
  • 373.
    VSM Sodba I Cp 559/2023
    1.9.2023
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSM00070039
    ZD člen 142. OZ člen 34, 35, 38, 38/1, 82, 82/2, 83, 92.
    odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - plačilo domske oskrbe - (ne)jasno pogodbeno določilo
    Kot je namreč to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je toženka edina zakonita dedinja po pokojnem A. A. in je zato v skladu z 142. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) odgovorna za zapustnikove dolgove. Toženka namreč tekom postopka na prvi stopnji ni podala ugovora omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene, saj predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

    V tej zvezi se toženka neutemeljeno sklicuje na ničnost aneksov št. I z dne 11. 8. 2011 in št. II z dne 16. 10. 2015, saj si je tožnica v 9. točki Dogovora z dne 3. 5. 2005 pridržala pravico, da v skladu s 17. členom Pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev Doma upokojencev Ž. (priloga spisa A40) spremeni obseg in vrsto storitev za uporabnika, upoštevajoč njegovo stanje in potrebe, ki jih ugotovi Komisija v skladu z 29. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (priloga spisa A41) tudi, če upravičenec noče skleniti pisnega aneksa k dogovoru. Tožnica lahko tako v skladu s četrtim odstavkom 29. člena navedenega Pravilnika izda tudi odločbo o premestitvi stanovalca v višji nivo oskrbe, saj mora, v skladu z 24. členom Pravilnika, spremljati uporabnikove potrebe in zaradi spremenjenih okoliščin uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrste storitve, in sicer ne glede na morebitno zavračanje ali odklanjanje oskrbe s strani uporabnika ali njegovih svojcev, ki na obseg oskrbe stanovalcev ne morejo imeti neposrednega vpliva. Morebitna pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi pa ne zadrži izvršitve odločbe (96. člen ZSV). Takšne odločbe tožnica seveda ni izdala, kot to izpostavlja pritožba, saj je bila ničnost aneksov pravnomočno ugotovljena šele po smrti oskrbovanca A. A.
  • 374.
    VSL Sklep I Cp 776/2023
    30.8.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00069264
    Zakon o dedovanju (1955) člen 128, 128/1, 129, 214.
    pritožba zoper sklep o dedovanju - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - obseg omejitve dedovanja - odpoved pravici - država kot stranka v postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju
    Zmotno je pritožbeno stališče, da že določba prvega odstavka 128. člena ZD omogoča, da se dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Za omejitev dedovanja na le določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage. Ni pa ovir, da se RS ne bi mogla z dedičem zapustnikovega premoženja dogovoriti drugače. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Na podlagi določbe 129. člena ZD pa je dopustno, da se upnica odpove pravici do omejitve dedovanja na določenem premoženju.
  • 375.
    VSL Sklep I Cp 942/2023
    30.8.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00069540
    ZD člen 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje darila - dokazno breme - predložitev listine - prevalitev dokaznega bremena - namen plačila
    Na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD se na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno. Zakon ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora o navedenem sodišče presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.

    V sodni praksi je res ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, kot to v pritožbi izpostavlja dedinja in za primerjavo navaja zadeve s takimi odločitvami. Vendar je v sodni praksi ustaljeno tudi stališče, da to ne velja v primeru predložitve listinskih dokazov. V takem primeru se namreč dokazno breme prevali.

    Na pravdo, da nakazani znesek ne predstavlja darila, ki bi se vštel v njen dedni delež, je bila zato materialnopravno pravilno napotena dedinja. Pri tem pa dedinja zmotno meni, da bi morala v pravdi dokazovati negativna dejstva, saj bo lahko dokazovala, da je bila pravna podlaga za nakazilo odplačne narave, kot je to zatrjevala pred prvostopnim sodiščem in kot to zatrjuje tudi v pritožbi.
  • 376.
    VSC Sodba Cp 161/2023
    24.8.2023
    DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC00072214
    OZ člen 50, 86, 87, 92, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563. ZZK-1 člen 243. ZD člen 220. ZN člen 51, 53.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - navideznost pogodbe - izbrisna tožba
    Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).
  • 377.
    VSL Sklep I Cp 760/2023
    23.8.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00068866
    ZD člen 132, 133, 133/1, 142, 142/1.
    zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - domneva o sprejemu dediščine - pritožba zoper sklep o dedovanju - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
    Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.

    Dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).
  • 378.
    VSL Sklep II Cp 1157/2023
    23.8.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00069195
    ZD člen 145.
    upravitelj zapuščine - odreditev nalog upravitelju zapuščine - preuranjena odločitev - skupno upravljanje z dediščino - spor o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
    V obrazložitvi svojega sklepa prvostopenjsko sodišče navaja, da je določilo upravitelja, ker obstaja spor med dedičema o obsegu zapuščine in o veljavnosti oporok. Slednje ni razlog za postavitev upravitelja, pač pa bo treba uporabiti 210. in 212. člen ZD ter dediča napotiti na pravdo, zapuščinski postopek pa prekiniti.
  • 379.
    VSL Sklep I Cp 774/2023
    23.8.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00068988
    ZD člen 162.
    ugotovitev obsega zapuščine - obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika
    Zapuščina predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, je sodišče obseg zapuščine ugotovilo na podlagi opravljenih poizvedb, ki so tudi razvidne iz spisa. Glede na to je ugotovljeni obseg zapuščine pravilen. Tudi iz podatkov, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče zaključiti, da bi v zapuščino spadalo še kaj drugega.
  • 380.
    VSM Sodba I Cp 289/2023
    22.8.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00070081
    DZ člen 67. ODZ paragraf 418. OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 93. SZ-1 člen 112, 112/1. ZD člen 220, 221. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/2, 337.
    skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vrnitveni zahtevek - tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - prikrajšanje lastnika - izpolnitveni rok - neprerekana dejstva - nedovoljena pritožbena novota

    Res je sicer, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD), kar pomeni, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma. Vendar v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dedovanju rešuje predvsem vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. To pomeni, da je bistvo sklepa o dedovanju predvsem v določitvi dedičev zapustnikovega premoženja in ne toliko v njegovi podrobni specifikaciji; če sporno premoženje v zapuščinskem postopku ni bilo obravnavano in s sklepom o dedovanju ni zaobseženo, lahko stranka pozneje v pravdi uveljavlja zahtevek (ali ugovor), da določena nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, to pa lahko predstavlja novo najdeno premoženje, glede katerega je mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju po 221. členu ZD, četudi je sodelovala v zapuščinskem postopku in za to premoženje vedela.

  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>