• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSLJ Sklep V Cp 792/2026
    29.7.2026
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00095474
    ZST-1 člen 18, 18/3, 19, 19/1, 31, 31/1, 34, 34/1, 34a, 34a/7. Sodni red člen 97, 97/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
    odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - višina takse - odmera takse - sodna praksa - vrednost spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - oblika zahtevka - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek - vsebina plačilnega naloga - sestavine plačilnega naloga - tipska pisanja - pravni interes - ugotovitev ničnosti pogodbe - vrnitev denarja v zapuščino

    Oblika zahtevka (dajatveni ali ugotovitveni zahtevek) pri določanju vrednosti spornega predmeta ni ključna. Treba je oceniti pravni interes tožnika za uspeh v pravdi.

    Drugi odstavek 97. člena Sodnega reda sodišča zavezuje k temu, da pri poslovanju uporabljajo tipska pisanja, verificirana pri Vrhovnem sodišču: sodišče prve stopnje je plačilni nalog izdalo v predvideni obliki in vanj pravilno vneslo vse zahtevane podatke, vključno z vrednostjo spornega predmeta za drugi podredni zahtevek.

  • 22.
    VSLJ Sklep I Cp 1077/2025
    22.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00095531
    ZD člen 221.
    sklep o dedovanju - obseg zapuščinskega premoženja - obstoj premoženja zapustnika - premično premoženje - prodaja premičnine - oprava poizvedb - dodatni sklep o dedovanju

    Naloga zapuščinskega sodišča ni ugotavljati, kje naj bi se posamezne premičnine nahajale, niti raziskovati njihove nadaljnje usode po prodaji nepremičnine. Zadošča, da sodišče ugotovi obseg zapuščine na podlagi razpoložljivih podatkov in opravljenih poizvedb.

  • 23.
    VSLJ Sklep II Cp 768/2026
    22.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSLJ00094717
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 17, 17/1.
    mednarodna pristojnost - mednarodna litispendenca - zapuščinski postopek - prekinitev postopka - načelo enotnosti dedovanja - pristojno sodišče - pristojnost slovenskega sodišča - običajno bivališče - pravica do obravnavanja

    Sodišče prve stopnje naj pred odločanjem o pristojnosti skladno s 17. členom Uredbe preveri, katero sodišče je prvo začelo postopek: če je to storilo grško, se mora postopek pred slovenskim sodiščem po uradni dolžnosti prekiniti do ugotovitve o (ne)pristojnosti grškega sodišča.

  • 24.
    VSLJ Sklep II Cp 336/2026
    22.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094759
    ZD člen 132. ZPP člen 325.
    dopolnilni sklep o dedovanju - prehod zapuščine na dediča - uvedba dedovanja - obseg zapuščine - učinek sklepa o dedovanju - ugotovitveni učinek - uveljavljanje pravic v pravdi - dopolnilni sklep

    Dediči postanejo s trenutkom zapustnikove smrti lastniki vsega njegovega premoženja, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti navedeno v sklepu o dedovanju.

    Pritožnik smiselno navaja, da se je priposestvovanje začelo šele po smrti zapustnice. To pa pomeni, da gre za pravico, ki jo je (domnevno) pridobil šele po smrti zapustnice, zato te pravice ne more uveljavljati v okviru zapuščinskega postopka, temveč jo bo moral uveljavljati v pravdi.

  • 25.
    VSLJ Sklep III Cp 1144/2025
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00095906
    ZPP člen 76, 76/3, 206, 206/1 206/1-1. ZD člen 145, 145/1.
    sposobnost biti stranka - priznana sposobnost biti stranka - pravna subjektiviteta - premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo - skupnost dedičev - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - predhodno vprašanje

    Pravdna stranka so dediči, bodisi vsi skupaj bodisi posamezni dediči, kadar to dopušča narava spornega razmerja, ne pa skupnost dedičev kot taka. Zato pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi bilo treba skupnosti dedičev v konkretnem primeru priznati sposobnost biti stranka zgolj zato, ker razpolaga s premoženjem oziroma ker gre za zaprt krog oseb. Navedeni okoliščini sami po sebi ne zadostujeta za uporabo tretjega odstavka 76. člena ZPP, saj skupnost dedičev ni takšna oblika združevanja, ki bi glede na svojo organiziranost in položaj v pravnem prometu v bistvenem izpolnjevala pogoje za samostojno procesno nastopanje.

  • 26.
    VSLJ Sodba I Cp 1202/2025
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00095570
    ZD člen 4a, 10. ZPP člen 8.
    zunajzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - izpodbijanje dokazne ocene sodišča

    Oseba, ki je z zapustnikom živela v zunajzakonski skupnosti, spada v krog zakonitih dednih dedičev po zapustniku.

    Zakon podrobnejših kriterijev, na podlagi kateri se odnos dveh oseb šteje za zunajzakonsko skupnosti, ni določil. Sodna praksa pri zapolnjevanju tega pravnega standarda upošteva celoto osebnih in premoženjskih razmerij partnerjev. Na zunajzakonsko skupnost kažejo predvsem obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomske skupnosti ter notornost skupnosti. Gre za zunanje pokazatelje obstoja zunajzakonske skupnosti, ki mora temeljiti na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Pri tem je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem primeru posebej glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.

    Pritožniki neutemeljeno izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je prepričljiva in temelji na oceni vsakega relevantnega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, nanašajočih se na vprašanje, ali je med pravdnima strankama v zatrjevanem obdobju obstajala zunajzakonska skupnost.

    Upoštevajoč celoten odnos med tožnico in zapustnikom, njuno večletno skupno bivanje, skupno gospodinjstvo in ekonomsko skupnost in dejstvo, da ju je tudi okolica zaznavala kot sopotnika, je pravilna presoja, da je zunajzakonska skupnost ob smrti zapustnika obstajala.

  • 27.
    VSMB Sklep II Cp 605/2026
    7.7.2026
    DEDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSMB00095597
    ZD člen 101, 200, 213, 213/1. ZIZ člen 272, 272/1.
    oporočni in zakoniti dediči - spor o veljavnosti oporoke - prejšnja in poznejša oporoka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - darilna pogodba - dokazno breme - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - veljavnost darilne pogodbe - manj verjetna pravica dediča - začasna odredba v zapuščinskem postopku - zavarovanje zapuščine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe

    V skladu z 200. členom ZD lahko zapuščinsko sodišče vsak čas odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine, med katerimi so tudi začasne odredbe.

  • 28.
    VSLJ Sklep I Cp 814/2026
    3.7.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00094818
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. ZD člen 28, 30. OZ člen 557.
    nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravni posel med zakoncema - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - aleatorna pogodba - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - medsebojna pomoč zakoncev

    V postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve se obstoj terjatve presoja s stopnjo verjetnosti. Pri presoji verjetnega obstoja terjatve zaradi zatrjevane navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, zlasti naravo in obseg prevzetih obveznosti ter njihovo dejansko izvrševanje. Sama okoliščina, da ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti potrebe po intenzivni in dolgotrajni oskrbi preživljanca, sicer ne zadošča za sklep o navideznosti pogodbe, lahko pa skupaj z drugimi okoliščinami predstavlja indic, da pogodba prikriva darilo.

    Pogodba o dosmrtnem preživljanju med zakoncema je dopustna, vendar je treba v primeru spora o njeni navideznosti presoditi, ali je preživljalec prevzel in dejansko izvrševal obveznosti, ki po svojem obsegu in vsebini presegajo običajno medsebojno pomoč med zakoncema.

    Zgolj okoliščina, da je tožnik od zapustnika prejel darilo, sama po sebi še ne izključuje možnosti njegovega prikrajšanja pri nujnem deležu. Za ugotovitev, ali je nujni delež dejansko prikrajšan, je treba najprej ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine.

  • 29.
    VSLJ Sodba II Cp 1846/2024
    2.7.2026
    DEDNO PRAVO - NOTARIAT
    VSLJ00095311
    ZN člen 47, 47-3, 51, 54, 54/1, 64, 64/1. ZD člen 59, 59/2.
    napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - notarska oporoka - zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - prisotnost oporočnih prič

    Bistveno je, da je zapustnik v navzočnosti obeh prič izjavil, da oporoka odraža njegovo pravo voljo in jo pred obema pričama tudi podpisal. Zmotno je namreč stališče pritožbe, da bi morali biti priči prisotni tudi v fazi sestavljanja oporoke (prim. prvi odstavek 54. člena ZN). Tudi če dr. G. G. pri sestavi (besedila) oporoke ni bil prisoten, to še ne pomeni, da ni mogel oceniti, ali vsebina oporoke odraža pravo voljo zapustnika.

  • 30.
    VSLJ Sklep I Cp 984/2025
    1.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094302
    ZD člen 136, 138, 138/2, 210, 210/2, 210/2-5.
    sklep o dedovanju - odpoved dediščini - sprejem dediščine - veljavnost dedne izjave - preuranjen sklep - izpodbijanje dedne izjave - bistvena in opravičljiva zmota - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - sporna dejstva o odpovedi dediščini

    Ker se je dedinja dediščini odpovedala, odpoved dediščini pa ne more biti ne delna, ne pogojna (136. člen ZD), je tudi ne more preklicati (138. člen ZD). Zato sprejem dediščine, podan v pritožbi, nima pravne veljave.

    Utrjeno stališče sodne prakse je, da je dopustno razveljavitev dedne izjave doseči le s tožbo v pravdnem postopku. Skladno s 5. točko 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi, če je sporno dejstvo o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini. Prav za takšen primer gre v obravnavani zadevi, saj dedinja zatrjuje, da je bila v bistveni in opravičljivi zmoti glede dedne izjave.

  • 31.
    VSLJ Sklep I Cp 936/2025
    1.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094303
    ZD člen 128, 128/1, 129.
    sklep o dedovanju - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zapustnikovo premoženje - osebno motorno vozilo - premična stvar - neznano nahajališče premičnin - nesorazmerni stroški - stroški v zvezi z uporabo stvari - upravljanje s stvarjo - razpolaganje s stvarjo - zmotna uporaba materialnega prava

    Sodna praksa je zavzela stališče, da je po 128. členu ZD omejitev dedovanja dopustna glede celotnega zapustnikovega premoženja. Zato ni zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Vendar pa je to dopustno na podlagi noveliranega 129. člena ZD pod tam določenimi pogoji, med drugim tudi, če bi premoženje, ki je postalo lastnina države ali občine, postalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Določilo prvega odstavka 129. člena ZD zato predstavlja lex specialis napram prvemu odstavku 128. člena ZD.

    Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta pritožnici izkazali, da bi vozilo, če bi ga prevzeli, zanju pomenilo preveliko ekonomsko breme oziroma bi z njim imeli nesorazmerne stroške, kar sta v postopku zatrjevali.

    Ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče moralo zanesljivo ugotoviti ali navedeno zapustnikovo vozilo dejansko obstaja oziroma kje se nahaja. V času zaključka obravnave na prvi stopnji sodišče o uničenju vozila ni imelo podatkov, zato ga je pravilno zajelo v zapuščino.

  • 32.
    VSLJ Sklep III Cp 941/2025
    1.7.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095518
    ZD člen 34, 210, 213, 213/4.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - oporočni in zakoniti dediči - vračunanje daril oporočnemu dediču - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - prikrajšanje nujnih dedičev - manj verjetna pravica - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - predložitev listinskega dokaza - nakup nepremičnin - denarni tok - prerekanje trditev - pomanjkanje pravnega interesa - obstoj darila

    ZD ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora sodišče o tem presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.

    Po ustaljenem stališču sodne prakse mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov - v tem primeru se dokazno breme prevali.

  • 33.
    VSMB Sklep II Cp 553/2026
    30.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSMB00095090
    ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4, 163. ZPP člen 340, 341, 354, 354/2, 355, 355/2.
    varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - obseg zapuščine - dogovor o delitvi zapuščine - revalorizirana vrednost - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

    Zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določeno premoženje, oziroma, da bi dajalec pomoči sam izbral, na katerem premoženju se izvede omejitev dedovanja, ni. Dajalec pomoči lahko z dediči zgolj sklene dogovor (sodno poravnavo), s katerim se dogovori o delitvi zapustnikovega premoženja, v odsotnosti dogovora pa se omejitev dedovanja izvede na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.

  • 34.
    VSLJ Sklep II Cp 492/2025
    23.6.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094075
    ZD člen 78, 78/3, 85. ZPP člen 207, 207/2.
    osebni stečaj - delni sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - volilojemnik

    Res so bila v sodni praksi (in tudi teoriji) zavzeta stališča, da v zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja delnega sklepa o dedovanju, vendar je po drugi strani mogoče zaslediti tudi argumente, ki izdaji delnega sklepa o dedovanju kategorično ne nasprotujejo. Ali je v zapuščinskem postopku mogoče (in smotrno) izdati delni sklep o dedovanju, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Takšni primeri so sicer izjemno redki, vendar to po mnenju pritožbenega sodišča ni povsem izključeno.

  • 35.
    VSLJ Sodba I Cp 467/2025
    16.6.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094052
    ZD člen 59, 59/2, 61, 61/1. DZ člen 241, 241-3, 241-4.
    lastnoročna oporoka - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - stanje nerazsodnosti - neveljavna oporoka - skrbnik za poseben primer - sodni izvedenec - izvedenec klinične psihologije

    Izvedenka za klinično psihologijo je ob zaslišanju prepričljivo pojasnila, da je zapustnik sicer lahko razumel, kaj pomeni oporoka, vendar zaradi prizadetosti izvršilnih funkcij, pa tudi zaradi specifičnega čustvenega stanja, ni mogel ustrezno presoditi, "ali je to za njega lahko slabo ali dobro". Četudi je torej oporočitelj lahko razumel vsebino oporočnega razpolaganja (da nekaj daje toženki), morebiti tudi, da ta zanj skrbi, pa zaradi pomembnih omejitev kognitivnih in čustvenih funkcij v času sestave oporoke ni bil sposoben svobodnega oblikovanja volje (to je oblikovanja volje, neodvisno od vplivov morebitnih zainteresiranih tretjih oseb), niti razumeti njenega pomena in posledic ter ravnati skladno s takim razumevanjem.

  • 36.
    VSLJ Sodba I Cp 903/2025
    16.6.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094224
    ZD člen 10, 10/2.
    izvenzakonska življenjska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - skupno življenje - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - ugotovitev zakonite dedne pravice - krog zakonitih dedičev - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost

    Sodna praksa je enotna, da je lahko zveza tudi kratkotrajnejša, če ima par denimo skupnega otroka, kupi skupno nepremičnino..., kar bo večkrat primer pri mlajših osebah. Sicer pa se praviloma zahteva, da življenjska skupnost traja več let.

  • 37.
    VSLJ Sklep V Cp 1041/2026
    15.6.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSLJ00093798
    ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/2, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1, 9/2, 9/3.
    denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - obseg omejitve dedovanja - valorizacija - izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča - neenotna sodna praksa - precedenčni učinek

    128. člen ZD, 54.a člen ZSVarPre in 9. člen ZSVarPre-E je treba razlagati tako, da se dedovanje omeji le do zakonsko določene višine (2/3) dejansko prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova dane socialne pomoči. Za valorizacijo denarne socialne pomoči pri omejitvi dedovanja, ni zakonske podlage.

  • 38.
    VSLJ Sklep I Cp 1149/2025
    15.6.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093805
    ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 145, 145/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 133, 133/1, 163.
    dedna izjava - odpoved dedovanju - sprejem dednega deleža - dolžnost obvestila o spremembi naslova - osebno vročanje - kršitev pravice do izjave

    Z dopisom je sodišče dediče pozvalo, da podajo dedne izjave in jih opozorilo na posledice pasivnosti. Tak dopis mora biti vročen osebno.

  • 39.
    VSLJ Sklep II Cp 712/2026
    10.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00094293
    ZPP člen 343, 343/3. ZD člen 163, 221.
    zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo - dedovanje novega premoženja - izboljšanje pravnega položaja

    Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oz. izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, pravnega interesa za pritožbo nima. Dedinja za obravnavano pritožbo nima pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja z vsebinsko odločitvijo v tej zadevi ne more več izboljšati, saj vprašanje, kdo naj bi bili dediči po zapustnikovem pokojnem bratu, ne posega v njen dedni položaj in dedni delež.

  • 40.
    VSLJ Sodba I Cp 750/2026
    9.6.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093700
    ZPP člen 8, 254.
    pristnost izjave - odstop dednega deleža - ničnost dedne izjave - pristnost podpisa - ponarejen podpis - primeren dokaz - izvedensko mnenje - stopnja verjetnosti - stopnja gotovosti - dokazna ocena - predlog za postavitev novega izvedenca

    Izpovedi strank in prič niso primeren dokaz za ugotavljanje pristnosti podpisa, temveč je sodišče to nalogo pravilno prepustilo izvedencu za preiskavo rokopisov in podpisov.

    Zmotno je stališče, da je lahko dokaz z izvedencem upošteven le, če slednji ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti.

  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>