Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožničino tezo o navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi prikrivala darilo. Pri tem je ustrezno težo pripisalo zlasti času nastanka pogodbe, ki je bila sklenjena skoraj devet let pred zapustničino smrtjo, nadalje dejstvu, da je toženka skrbela za zapustnico in njene potrebe že po smrti zapustničinega moža, ter še, da je zapustnica bolj kot tožnici zaupala toženki.
ZD člen 138, 138/1, 203, 203/1, 214. OZ člen 547, 547/1, 549.
zapuščina - obseg zapuščine - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - izročitev zapuščine - dedna izjava - izjava o odpovedi nujnemu deležu - nepreklicnost dedne izjave - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - dolžnost izvedbe naroka - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Pritožnik je torej svoj dedni delež sprejel in sočasno z njim razpolagal v korist dedinje. Za povrh se je v Pogodbi o priznanju solastninske pravice in pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 24. 5. 2006 izrecno odpovedal pravici do svojega nujnega deleža na izročenem premoženju. Pritožnik zato ne more uspešno uveljavljati domnevnega prikrajšanja svojega nujnega deleža.
ZD člen 123, 128, 128/1. ZSVarPre člen 34b, 34b/1, 54a, 54a/1. OZ člen 79, 79/3.
zapuščina - obseg zapuščine - uvedba dedovanja - skrbnik - prenehanje pooblastilnega razmerja - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig gotovine - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe
Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Dedinja oziroma sestra zapustnice bi lahko preprečila upniku, da dobi ta sredstva, če bi se odpovedala dedovanju.
Zmotno meni pritožnica, da je lahko dvigovala sredstva po smrti zapustnice, ker je bila kot skrbnica pooblaščena na banki. S smrtjo je pooblastilno razmerje prenehalo, v zapuščino pa sodi vse premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti (123. člen ZD).
zmotna uporaba materialnega prava - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - določitev kroga dedičev - neznani dediči
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se dediča prvega dednega reda, zapustnikova sinova, k dedovanju nista priglasila, vendar v nadaljevanju ni raziskalo obstoja morebitnih drugih dedičev. V skladu z določilom prvega in drugega odstavka 214. člena ZD mora sklep o dedovanju vsebovati tudi ugotovitev, kdo so dediči po zapustniku. Če dediči niso znani ali so neznanega prebivališča, pa nimajo pooblaščenca, sodišče izvede ediktalni postopek: z oklicem povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do zapuščine, naj priglasijo svoj zahtevek v enem letu od objave. Če se neznani dediči v enem letu ne javijo, razglasi s sklepom, da je postala zapuščina brez dediča lastnina Republike Slovenije. Ker sodišče z izpodbijanim sklepom ni ugotovilo, kdo so dediči po zapustniku, je zmotno uporabilo določilo 214. člena ZD in izpodbijani sklep izdalo preuranjeno.
Znesek 11.990,37 EUR predstavlja valorizirani znesek prejetih sredstev iz naslova denarne pomoči, zmanjšan za 12 najvišjih mesečnih zneskov in nato še za 1/3 preostalih mesečnih zneskov prejete denarne socialne pomoči do 31. 1. 2017, ki jih je prejel zapustnik. Utemeljeno je zato opozorilo upnice, da ne gre za znesek 2/3 celotne prejete pomoči, kot je zapisano v izpodbijanem sklepu.
Pritožnica utemeljeno graja tudi odločitev sodišča v III. točki izreka, da se terjatev omejitvene upnice za znesek 11.700,11 EUR zavrne. Takšna odločitev, upoštevaje načelo res iudicata, namreč pomeni, da bi bilo v primeru naknadno najdenega premoženja zapustnika omejitveni upnici onemogočeno dodatno poplačilo preostanka terjatve. Zato za izrek zavrnitvenega dela terjatve ni podlage.
Edina dedinja po svojih starših (starih starših A. A. in tožnice) je bila njuna hči B. B., ki je postala lastnica vrnjenega premoženja že na dan pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDen). Dne 30. 9. 2013 je podala dedno izjavo, ki se je štela za izjavo o odstopu njenega dednega deleža (celotne dediščine) njenima otrokoma (A. A. in tožnici), vsakemu do polovice (drugi odstavek 136. člena ZD), saj je izjavila, da se odpoveduje dedovanju po pokojnih starših in da prepušča dedni delež (dediščino) sinu A. A. in hčerki (tožnici), in sicer vsakemu do polovice. Ta izjava je bila nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD) in je veljala za celotno materino premoženje, katerega dedinja bi bila po njenih starših (prim. II Ips 17/2020), razveljavitve te dedne izjave pa mati ni zahtevala (drugi odstavek 138. člena ZD). To pomeni, da je bila delitev dediščine med A. A. in tožnico (za vsakega do polovice) izvršena že na podlagi te dedne izjave njune matere ter sta A. A. in tožnica že tedaj postala solastnika denacionaliziranega premoženja, vsak do polovice (prim. tudi podoben položaj po četrtem odstavku 146. člena ZD). Poseben dogovor o delitvi dediščine med A. A. in tožnico (da postaneta solastnika vsak do polovice) zato sploh ni bil potreben.
Ob določilu oporoke, da zapustnik zapušča (vse) svoje premoženje toženki, se prvemu sodišču v tej pravdi ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, katero (svoje) premoženje je oporočitelj zapustil toženki.
pravnomočen sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - dopustne pritožbene novote - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obseg zapuščine - vračilo darila
Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 163, 177. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - prehodna določba
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (prvi odstavek 177. člena ZD v zvezi z 99. členom ZS). Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami (114. člen ZS). Te so določene v ZPUZSO.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 177, 177/1. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - okrajna sodišča - območje sodnega okraja - katastrska občina - prebivališče zapustnika
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
ZS člen 36, 36/3, 71, 71/2. ZD člen 132, 142, 145. SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - obveznosti etažnega lastnika - pravnomočen sklep o dedovanju - trenutek prehoda zapuščine na dediča - odgovornost dediča - dolg zapuščine - ugovor pasivne legitimacije - akt sodne uprave - letni razpored sodnikov - razporeditev sodnikov - spor majhne vrednosti
Ker dedna pravica na dediče preide ipso iure, v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), je sodišče prve stopnje toženca utemeljeno štelo za etažnega lastnika (torej lastnika posameznega dela stavbe in solastnika njenih skupnih delov), in s tem zavezanca za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 30. člena SZ-1), tudi stroškov, nastalih pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Odločilno je, da dedič s trenutkom prehoda zapuščine nanj (s smrtjo zapustnika) pridobi vsa lastninska upravičenja, zato je zavezanec za plačilo stroškov, ki izvirajo iz podedovanega premoženja, četudi v obdobju nastanka stroškov s premoženjem ni upravljal (imel pa je to možnost – prim. 145. člen ZD). Vtoževane stroške je kot obveznost, nastalo po smrti toženčeve mame, šteti za dolg zapuščine, za katerega odgovarja toženec kot dedič.
ZD člen 1a. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23.
dedovanje - pristojnost domačega sodišča - pristojnost nepravdnega sodišča - uporaba prava - uporaba prava EU - uporaba določb uredbe - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče - splošna pristojnost - subsidiarna pristojnost - dvojno državljanstvo
Sodišče je preuranjeno odločilo, da je pristojno za odločanje o dedovanju zapustnikovega premoženja. Za uporabo 4. člena Uredbe 650/2012/EU je treba ugotoviti običajno prebivališče zapustnika in ob tem upoštevati vse okoliščine primera. Pri tem mora sodišče odgovoriti tudi na navedbe dedičev, ki so iz ZRN.
Po 23. točki preambule Uredbe mora organ upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo ter kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Pri določanju običajnega prebivališča je treba upoštevati npr.: družinski položaj in družinske vezi, trajanje in neprekinjenost prisotnosti v zadevni državi članici, zaposlitveni položaj, trajnost stanovanjskega položaja, državo, v kateri posameznik plačuje davke, razloge za selitev in druga merila, ki kažejo na druga dejstva povezana z bivanjem v določeni državi članici. Za odločitev o pristojnosti ni treba kot predhodno vprašanje rešiti vprašanja skupnega premoženja zakoncev.
Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini oziroma odstopu dednega deleža oporočnemu dediču podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
ZD člen 210, 210/1, 212, 212-1. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku - sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju, čeprav je sporni obseg zapuščine in ugovori o vračunavanju daril v dedni delež. Zato je bilo treba sklep o dedovanju razveljaviti.
Če se naslovnika pisanja ne najde, je vročitev odraslemu članu gospodinjstva veljavno opravljena vročitev. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika, po ustaljeni in enotni sodni praksi nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - novote v pritožbi - dopustne pritožbene novote - uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi - laična stranka
Čeprav pritožnika v pritožbenem postopku navajata nova dejstva, so ta v zapuščinskem postopku izjemoma dopustna, ker se nanašajo na dedno pravna vprašanja in ker gre za laični stranki, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje nista bili opozorjeni, da v pritožbenem postopku ne bosta mogli več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor glede veljavnosti oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - pisna oporoka pred pričami - formalna veljavnost oporoke - zdravstveno stanje - neveljavnost oporoke - dvig gotovine s transakcijskega računa - skupna denarna sredstva zakoncev - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - obstoj spora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - napotitveni sklep - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi velja, da zapuščinsko sodišče na podlagi spisovnih podatkov in zatrjevanj dedičev ter ob uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, presodi, koga bo napotilo na pravdo. Sprva tako ugotovi, katera vprašanja so med dediči sporna, nato pa upoštevajoč posebnosti konkretnega primera odloči, komu bo z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med dediči obstoji spor glede veljavnosti zapustnikove oporoke. Če je med strankami spor o veljavnosti oporoke, sodišče presoja verjetnost pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem za verjetnejšo pravico šteje pravico tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke.
zapuščinski postopek - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - ni pravnega interesa za pritožbo - oseba, ki ni stranka v postopku - odpoved neuvedenemu dedovanju
Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, njegova pritožba ni dovoljena. Ker pa pritožnica glede na navedeni 175. člen ZD tudi ni stranka tega postopka (ni ne dedič ali volilojemnik ali druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine), že zato nima pravice do vložitve pritožbe. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice, je pritožba tudi iz tega razloga nedovoljena.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - nujni dedič - uveljavljanje nujnega deleža - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - neudeležba na obravnavi - udeležba na naroku - pogoji za udeležbo - pandemija - pogoj PCT - COVID-19 - skupno premoženje - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Izpolnitev PCT pogoja ni predstavljala nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo pritožnice na naroku.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061375
ZOR člen 1064, 1064/2. ZNP-1 člen 6, 6/1, 203, 203/1, 204, 207, 210, 211, 211/1, 214, 313. ZD člen 145, 145/1.
sodno odprtje sefa - postopek sodnega depozita - sodni depozit - izjava o depozitu - pogodba o sefu - pogodba o najemu sefa - razdrtje pogodbe - sklep o izročitvi deponiranega predmeta - pravilna izpolnitev obveznosti - sklep o dedovanju - razpolaganje z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino
Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev. Vprašanje pravilnosti izpolnitve pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita ni bistveno. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja.
Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.
ZPP člen 17, 17/3, 181, 181/3, 183, 183/3, 192, 192/1. ZD člen 210, 210/1, 212.
združitev in izločitev postopka - naknadna razdružitev postopka - razdružitev postopka po nasprotni tožbi - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - eventualno sosporništvo - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - formalno sosporništvo na pasivni strani - pristojnost pravdnega sodišča
Sodišče mora ob prejemu nasprotne tožbe preveriti predpostavke iz 183. člena ZPP. Če ugotovi, da nasprotna tožba po 183. členu ZPP ni dovoljena, nasprotne tožbe ne zavrže, obravnava jo kot samostojno tožbo.
Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Z razdružitvijo postopka v dve ločeni pravdi bi sodišče pogojno postavljeni zahtevek proti eventualno toženemu pretvorilo v nepogojnega. Takšno postopanje, ko je sodišče eventualno sosporništvo v bistvu izničilo s formalnim, pa predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.