ZD člen 28, 28/4, 210, 210/1, 210/2, 210/2-4. OZ člen 326, 326/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - obračunska vrednost zapuščine - manj verjetna pravica - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - izračun nujnega deleža - določitev vrednosti zapuščine - prenovitev (novacija) pogodbe - odplačna pogodba - darilo
Bistveno je, ali je oporočna dedinja nepremičnine pridobila od zapustnika kot darilo; če je odgovor na to vprašanje pozitiven, potem je treba ta darila upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine. Dokler je sporno, na kakšni pravni podlagi (odplačno ali neodplačno) je oporočna dedinja pridobila nepremičnine v last, ni mogoče ugotoviti vrednosti zapuščine in posledično tudi ni moč izračunati nujnega deleža zakonite dedinje B. B., zato so neutemljene pritožbene navedbe, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen.
Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
nadomestna sodba - ugotovitev obsega zapuščine - spor o vračunanju daril v nujni delež - spor o obstoju in vrednosti darila - vračilo vrednosti darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilni namen
Neutemeljen je tudi očitek, da se je sodišče v zvezi s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju ukvarjalo z nebistvenimi vprašanji. Ne gre za nepomembne ugotovitve sodišča, pač pa obrazložitev dejstev, ki dokazujejo, da zapustnik ob sklepanju Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni imel s strani tožnika zatrjevanega darilnega namena, pač pa namen zapustiti svoje premoženje tistemu sinu, ki mu je skupaj z družino nudil podporo in ustrezno pomoč. Da je očetu pomoč ves čas nudil toženec in člani toženčeve družine, so potrdile vse priče, ki so bile zaslišane o tem; gre za nepristranske priče (sosedje, prodajalka v bližnji trgovini). Navedeno potrjuje, da ni šlo za brezplačno naklonitev premoženja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni nobenega dvoma, da Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni prikrivala darila zapustnika tožencu.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - izpodbijanje darilne pogodbe - navidezna darilna pogodba
Darilna pogodba je bila sklenjena in overjena pri notarju, zato je v primerjavi s pisnim pozivom zapustnika na plačilo dolga močnejši pravni naslov. Ker je pritožnik tisti, ki trdi, da je darilna pogodba navidezna, ker prikriva kupoprodajno pogodbo, je pravilna odločitev, da je sodišče prve stopnje na pot pravde napotilo pritožnika.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - obstoj darila
Nobenega dvoma tako ni, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica B. B. do dediščine, zato je treba zapuščinski postopek prekiniti. Sodedič darila zanika. Ker trditve pritožnice niso utemeljene z nespornimi dokazi in ker sodedič ne more dokazovati negativnih dejstev, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožnico tudi utemeljeno napotilo, da zoper sodediča vloži tožbo.
ZD člen 163. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 208, 208/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - reševanje predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - dedičevi dediči - določitev kroga dedičev - sodna praksa - sprememba sklepa
Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.
Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.
sklep o dedovanju - pritožba zapustnikovega dediča - pritožbene novote - izjava v pritožbenem postopku - izjava o sprejemu dediščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - napotitveni sklep - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva med dediči - vrednost darila - namembnost zemljišča - zahteva za izločitev sodnika - odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva
Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če ugotovi, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, mora prekiniti zapuščinsko obravnavo, dediča, čigar pravico šteje za manj verjetno, pa napotiti na pravdo.
Ker sta torej dediča (pritožnika A. A. in B. B.) vložila pritožbi zoper procesni sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega glede na tretji odstavek 270. člena ZPP v skladu s 163. členom ZD ni pritožbe, sta vloženi pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno zavreči. Navedeno velja kljub napačnemu pravnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Nedovoljena je tudi pritožba dedičev C. C., Č. Č., D. D. in E. E., ki so jo vložili zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022, saj ti dediči nimajo pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
Že v upnikovih navedbah je podano le predvidevanje o ravnanjih, s katerimi naj bi sodedič kršil začasno odredbo. Nič drugega ne izhaja niti iz pisnih izjav oseb, ki sta bili predlagani kot priči. Upoštevaje zaključek sodišča, da iz indicev, ki jih je navedel upnik, ne izhaja sklep o kršitvi začasne odredbe, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, predlaganih v zvezi s temi indici, pravilna.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki enačijo obseg lastninskih upravičenj sodediča kot skupnega lastnika zapuščine in obseg prepovedi iz začasne odredbe. V izreku začasne odredbe je navedeno, da se dedičema prepoveduje izvajanje gradbenih in obrtniških del in vsakršne druge posege v nepremičnino. Pomensko odprto besedno zvezo o vsakršnih drugih posegih je sodišče pravilno zamejilo s primerljivostjo "drugih" posegov z gradbenimi in obrtniškimi deli in ob upoštevanju namena začasne odredbe, ki je v zavarovanju zapuščine. S tem ni poseglo v druga pritožnikova lastninska upravičenja glede stvari iz zapuščine, katerih varstvo lahko uveljavlja prek drugih institutov, ki jih ima na razpolago tako v zapuščinskem kot v drugih postopkih.
ZPP člen 285, 286, 337, 337/1, 12. Zakon o dedovanju (1955) člen 165, 207, 32, 220, 212, 213, 214, 214/3.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v konkretnih okoliščinah brezplačne rabe mansarde last zapustnika, ki jo je uporabljal brezplačno toženec z družino, ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se tožencu kot zakonitemu dediču vštelo v dedni delež.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - zakoniti dedič - oporočno dedovanje - oporoka pred pričami - oporočiteljev podpis - verjetnejša pravica
Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
skrbnik zapuščine - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - dediči - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - stranka zapuščinskega postopka - status stranke - upnik v zapuščinskem postopku
Za postavitev skrbnikov zapuščine ni izkazanih zakonskih pogojev iz 131. člena ZD. Ta v relevantnem prvem odstavku določa: „Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.“
Dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, ne pomeni, da dediči ne bi bili znani. Zapuščina nanje preide že s trenutkom smrti in ne šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju (132. člen ZD).
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni nastopila izjemna situacija iz 143. člena ZD, ki bi mu ta status podelila (ločitev zapuščine od premoženja dedičev), zaradi česar sploh ni upravičen podajati predlogov v zapuščinskem postopku.
Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice, predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 68, 71, 71/2, 72, 72/1, 72/2. ZD člen 227c, 227č, 227č/1.
evropsko potrdilo o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - pritožba zoper evropsko potrdilo o dedovanju - popravek evropskega potrdila o dedovanju - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo - vpis v zemljiško knjigo na podlagi evropskega potrdila o dedovanju - dedovanje v drugi državi
Sodišče prve stopnje pritožbe ni obravnavalo kot zahtevo za popravek oziroma spremembo evropskega potrdila o dedovanju, zato ni ravnalo v skladu z 71. členom Uredbe o dedovanju (in 227.c členom ZD), ki organu izdajatelju omogoča, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, potrdilo popravi ali spremeni, če ugotovi, da potrdilo ali posamezni elementi v njem niso točni.
ZD člen 142a, 142b, 218, 218/1, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417d, 417d-1, 418, 418/3, 418/3-1.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči - stečaj zapuščine - stečaj zapuščine brez dedičev - država kot upnik - zapuščina brez dediča - načelo enakega obravnavanja upnikov
Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je pravna kvaliteta terjatve oziroma pravic posameznih upnikov, med njimi tudi pritožnice, saj se bo to, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, lahko uresničilo v postopku stečaja zapuščine.