ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - način delitve zapuščine - izločitev iz zapuščine - dedni dogovor - dedič - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedičeva odgovornost za dolgove - upravnik večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelilni ključ - aktivna in pasivna legitimacija - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
V primeru izločitve premoženja zaradi lastništva toženke zapuščinsko sodišče (izločenega) premoženja ne bi zajelo v obsegu zapuščine. V takšnem primeru zapuščinsko sodišče tudi ne bi navajalo toženke kot upnice v postopku. Prav tako toženki in zakonitima dedičema ne bi bilo treba skleniti sporazuma o delitvi zapuščine. Toženka ne bi prejela solastniškega deleža zapuščine, saj bi že bila lastnica izločenega premoženja, ki ne sodi v zapuščino.
Pritožnica neskrbnost neutemeljeno enači z nepoštenostjo.
Čeprav se po seznanitvi z obstojem tipkane oporoke niso lotili nadaljnjega raziskovanja, jim nepoštenosti ni mogoče očitati. Za napolnitev standarda nepoštenosti ne zadostuje neskrbnost/malomarnost, ampak bi morala tožnica dokazati zavajanje z jasnim namenom doseči (nepravično, neutemeljeno) korist ali cilj.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
ZD člen 128, 162, 165, 165/2, 214, 214/1, 214/2. SPZ člen 7, 41.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - obseg zapuščine - zapustnikovo premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - povračilo pomoči - načelo specialnosti - predmet dedovanja - sestavina nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen SPZ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo.
V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena občina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00061286
ZPP člen 76, 77, 98, 339, 339/2, 339/2-11. ZIZ člen 15, 55, 55/1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dediči - neznani dediči - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravna subjektiviteta - procesna sposobnost - upravičenost za zastopanje - relevantni ugovorni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argumenti, s katerimi je dolžnica nasprotovala sklepu o izvršbi, so procesno pravne narave, konkretno vprašanje (ne)obstoja procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka oziroma procesne sposobnosti ter upravičenosti pooblaščenca – odvetnika za zastopanje. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, pri čemer na obstoj predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti. Morebitne kršitve določb 76., 77. in 98. člena ZPP je mogoče ob smiselni uporabi (15. člena ZPP) 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP uveljavljati tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj so v prvem odstavku 55. člena ZIZ ugovorni razlogi našteti le primeroma.
Namen določb o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti in upravičenosti oseb za njihovo zastopanje po pooblaščencu je v zagotovitvi kakovostnega varstva njihovih pravic v postopku. Če je na strani stranke sicer podana katera od navedenih pomanjkljivosti, a je kljub temu ta stranka v postopku uspela, pa ni razloga za razveljavitev sodne odločbe. Kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako v pritožbenem oziroma smiselno v ugovornem postopku po naravi stvari mogoče upoštevati le pri pritožbi oziroma ugovoru osebe, ki je v postopku izgubila, pa je bila kršitev podana na njeni strani. Ne more pa se na take kršitve sklicevati nasprotna stranka, ki v postopku ni uspela. To bi bilo v nasprotju z namenom določb 76., 77. in 98. člena ZPP.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - predlog za izdajo popravnega sklepa - sprememba dednega dogovora - delitev parcel - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Dediči ne zahtevajo poprave očitne pisne pomote, njihov predlog predstavlja spremembo dednega dogovora, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo popravnega sklepa.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - sorodstvo v ravni vrsti - napačna uporaba materialnega prava
Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - domska oskrba - plačilo domske oskrbe - oskrbnina - volilo - varstveno delovni center (varstveni zavod)
Bistveno za odločitev je, da A. A. ni potreboval socialne pomoči, ampak je bil plačila institucionalnega varstva oproščen zaradi volila C. C., ki je v oporoki določila, da je VDC dolžan A. A. omogočiti dosmrtno brezplačno oskrbo. Ta je ta pogoj sprejel in tudi sporočil CSD naj, če bodo vabili starše na razgovor z namenom ugotavljanja doplačevanja oskrbe, upoštevajo pogoj iz oporoke. To pa pomeni, da je bil tudi CSD s pogojem seznanjen.
Volilo ima prednost pred predpisi o socialnem varstvu. Če je imel A. A. zaradi volila zagotovljeno dosmrtno brezplačno oskrbo in mu torej za oskrbo ni bilo treba nič plačati, potem iz istega razloga tudi njegovi dediči niso dolžni ničesar prispevati za njegovo oskrbo.
izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ocena povečanja vrednosti - vrednost vlaganj - prikrajšanje - pomoč zapustniku - zadostna trditvena podlaga - vrednotenje - življenjska skupnost - znatnejša pomoč
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno izhaja, da je treba pri izračunu ohranitve oziroma povečanja vrednosti zapustnikovega premoženja oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano oziroma ali bi bilo to premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal. Ni pa pomembno, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten. Za izločitveni zahtevek iz 32. člena ZD torej ni relevantna potomčeva korist, temveč morebitna manjvrednost zapustnikovega premoženja.
Glede na ugovorno trditveno podlago toženca je imelo prvostopenjsko sodišče pri tej postavki trojno nalogo: najprej je moralo ugotoviti, katera dela je tožnik sploh opravljal (1), sledila je materialnopravna presoja, katera izmed ugotovljenih del predstavljajo znatnejšo pomoč zapustnikovega potomca (2), nato pa bi še moralo ovrednotiti, ali ugotovljena količina dela ustreza predpostavljeni količini dela izvedenke (3), na podlagi katere se končno oceni še vrednost dela. Pritožba utemeljeno opozarja, da je izvedenka izhajala iz predpostavke, da so vsa zatrjevana dela tudi dokazana, kot tudi, da vsa zatrjevana dela predstavljajo znatnejšo pomoč potomca zapustniku. Naloga izvedenke ekonomske stroke je namreč bila, da (finančno) ovrednoti predpostavljeno količino dela. Ugotavljanje, katera dela in kolikšnem obsegu je tožnik opravljal, pa je bila naloga sodišča, ki mora ugotoviti, katera izmed zatrjevanih del so pravno upoštevna po 32. členu ZD, saj slednje predstavlja pravno vprašanje.
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik prideloval krompir in plužil sneg. Iz obrazložitve ni razvidno, da bi tožnik opravljal še kakšna “druga kmetijska dela,” “vsakdanja opravila” na zapustnikovih nepremičninah in domači gostilni, ki jih je tožnik zatrjeval in izvedenka predpostavljala. Iz sodbe torej smiselno (implicitno) izhaja, da jih ni - ni pa v zvezi s tem jasne (eksplicitne) negacije. Vprašanje, ali je tožnik poleg ugotovljenih del, opravljal še kakšna druga domača opravila, je sicer dejansko vprašanje. Nadaljnja presoja, ali so (morebitna) ugotovljena dela upoštevna po 32. členu ZD, pa je pravno vprašanje. Kljub temu da jasne negacije glede preostalih kmetijskih del in domačih opravil ni (tj. je dejansko stanje v tem pogledu nepolno ugotovljeno), to ne predstavlja bistvene kršitve pravdnega postopka. Že iz trditev tožnika namreč izhaja, da z izjemo pridelave krompirja in odstranjevanje snega, preostala zatrjevana dela (vsakdanja kmetijska dela in opravila na zapustnikovih nepremičninah) predstavljajo običajno pomoč med starši in otroki. Torej četudi bi bila preostala zatrjevana dela ugotovljena, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne bi predstavljala znatne pomoči po 32. členu ZD. Ker ocena, ali potomčeva pomoč ustreza pomoči po 32. členu ZD, pomeni uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče dopolnjuje presojo prvostopenjskega sodišča na način, da iz dejstvenih ugotovitev prvostopenjskega sodišča in trditvene podlage tožnika izhaja, da je tožnik povečal oziroma ohranjal zapustnikovo premoženje v okviru kmetijskih del zgolj s pridelavo krompirja in čiščenjem snega, ne pa tudi s preostalimi zatrjevanimi kmetijskimi deli in vsakdanjimi opravili na očetovih nepremičninah.
Posamično vlaganje v prednikovo nepremičnino, ne da bi obstajala življenjska pridobitna skupnost med prednikom in potomcem, ne utemeljuje upravičenj po 32. členu ZD. Ker je pa je v obravnavani zadevi tožnik z izgradnjo mansarde kot rezultatu (oziroma v okviru) dejanske pridobitne skupnosti prispeval k povečanju očetovega premoženja, je tudi v tem delu upravičen do izločitvenega zahtevka.
ustavitev zapuščinskega postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obstoj zapuščine - napotitev dediča na pravdo - stranka zapuščinskega postopka
Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine, temveč lahko prizadeti dedič uveljavi svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi ne glede na zapuščinski postopek. Zato se institut napotitve na pravdo v takih primerih ne more uporabiti. Glede na zgoraj povzete ugotovitve o tem, da je lastnica parc. št. 639/4. k.o. ... zapustničina vnukinja D. D., podlage za prekinitev zapuščinskega postopka ni, odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi zapuščinskega postopka, ker zapustnica ni zapustila premoženja, pa se izkaže za pravilno.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba, ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatve. Zato ni pomembno, v kolikšnem času po sklenitvi pogodbe preživljanec umre, kakor tudi ne, da je v tem času potreboval skrb v manjšem obsegu, kot je bila dogovorjena, ali, da je lahko sam skrbel zase. Če preživljanec določene vrste skrbi, za katero se je preživljalec sicer zavezal nuditi, ni potreboval, to samo po sebi še ne pomeni, da je prišlo s sklenitvijo pogodbe do izigravanja drugih dedičev preživljanca. Ni pomembno trajanje izvrševanja pogodbe, kot tudi ne uresničitev potrebe po izpolnitvi obveznosti. Pogodbeni stranki ne moreta vedeti, kakšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo je preživljanec bolan ali obnemogel in koliko časa bo treba skrbeti zanj oziroma nuditi dogovorjene obveznosti. Okoliščina (četudi morebiti resnična), da je bila pokojna mati ves čas sposobna skrbeti zase in da tudi oče ni potreboval toženkine pomoči, še ne utemeljuje sklepa, da je bil nagib staršev in prve toženke ob sklepanju pogodb nedopusten.
Za sklepanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je po naravi odplačna tvegana pogodba, ni bistveno, ali preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč sploh potrebuje, pač pa je dovolj predpostavka preživljanca, da jo bo morebiti potreboval in njegova želja, da si to pomoč na način, kot si jo je zamislil, pridobi prav od osebe, ki ji zaupa, da bo obljubljeno pomoč tudi dejansko izpolnila.
Sodišče prve stopnje je v okviru vprašanja obstoja kavze (podlage) sklenjenih pogodb med drugim ugotavljalo, ali je toženka svoje obveznosti iz pogodbe izpolnjevala. Kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v vzajemnih izpolnitvah.
Samo bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v njeni odplačnosti, kar pomeni, da je pogodbenima strankama jasno, da zaradi odplačne narave pogodbe premoženje, ki je predmet pogodbe, ne bo predmet dedovanja po pokojnima preživljancema. Želja po pomoči in preživljanju je v soglasju z namenom pogodbe, da bo preživljalec s smrtjo preživljancev pridobil njuno premoženje in to ne bo sodilo v njuno zapuščino (prim. 557. člen OZ), ostali dediči pa posledično ne bodo mogli uveljavljati nujnega deleža na tem premoženju.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - odsotnost odločilnih razlogov - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini v višini vsakokratnih 11 ur dnevnega počitka utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. Takšna presoja ni materialnopravno pravilna. V podobnih sporih (VIII Ips 8/2021, VIII Ips 45/2021), v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, prav tako uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. V tem okviru je bistveno, koliko ur dela (več) je tožnik opravil, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem sporu zaradi zmotnega materialnopravnega stališča o enoviti pravici ni ugotavljalo.
vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - pravica do volila - izpolnitev volila - obrestni del tožbenega zahtevka - izračun zamudnih obresti - nasprotje med izrekom in razlogi
Pravdne stranke so vezane na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju glede pravice tožnikov do volila. Izpolnitev volila pa je vedno mogoče zahtevati le v posebni pravdi in ne že v zapuščinskem postopku.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 21, 21/1. ZD člen 210.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pristojnost slovenskega sodišča - evropsko potrdilo o dedovanju - javna listina - sklep o dedovanju - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
Potrdilo, na katerega se sklicuje pritožba, nima lastnosti evropskega potrdila o dedovanju. Zato tudi nima lastnosti sklepa o dedovanju, in je tudi potrebno izvesti zapuščinski postopek v Sloveniji.
Potrdilo o dedovanju, ki ga je izdal organ v Švici, v Sloveniji ne more imeti večje dokazne moči, kot bi ga imelo v državi, ki je to potrdilo izdala, in ne more imeti učinka, ki ga niti v Švici nima in velja z izrecnim pridržkom ničnostne tožbe, dediščinske tožbe in morebitnih tožb na ugotovitev obstoja ali neobstoja statusa dediča. To pomeni, da ni pravne ovire, da sodišče v Sloveniji v zapuščinskem postopku ne bi razširilo kroga dedičev po pokojni z zunajzakonskim partnerjem, če bo v pravdi dokazal, da je bil njen zunajzakonski partner in kot tak zakonit dedič v smislu določila ZD.
ZD člen 133, 203. ZPP člen 105, 105/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 12, 16, 18.
dedovanje - dedna izjava - odpoved dedovanju - vloga stranke - po elektronski pošti oddana vloga - podpis vložnika - vlaganje vlog v elektronski obliki - elektronska vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD). V primeru, ko sodišče zapuščinske obravnave ne opravi (203. člen ZD), se po ustaljeni sodni praksi določbo 133. člena ZD razlaga tako, da mora dedič podati izjavo najpozneje do izdaje sklepa o dedovanju.
Pritožnik je poslal izjavo o odpovedi dedovanja po običajni (komercialni) elektronski pošti, kar glede na zgoraj navedene določbe ne pomeni veljavne vložitve vloge v elektronski obliki. Poleg tega v zapuščinskem postopku trenutno (še) ni možno elektronsko vlaganje in vročanje. Zato njegova vloga, poslana po navadni elektronski pošti, ne more biti upoštevna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060001
ZD člen 29. OZ člen 533, 533/1. ZPP člen 185, 185/1.
objektivna sprememba tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - darilna pogodba - darilo dediču - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež - pritožbena obravnava - napačna dokazna ocena - pretežna verjetnost
Pritožnik pravilno opozarja, da je določba 29. člena ZD širša od določb OZ o darilni pogodbi, saj je pojem darila po ZD zasnovan zelo široko. Z darilom v smislu navedenega člena ZD se razume vsakršno zapustnikovo razpolaganje s premoženjem v korist drugega brez povračila, kar je vedno v primeru, ko zapustnik v breme svojega premoženja zakonitemu dediču kadarkoli, drugi osebi pa v zadnjem letu svojega življenja, napravi določeno premoženjsko korist, za katero ni prejel nikakršnega povračila (upošteva se tudi simulirani pravni posel, ki prikriva darilo kot disimulirani pravni posel). V sodni praksi velja stališče, da se za darilo po 29. členu ZD šteje vsak brezplačen prenos premoženjskega objekta ali premoženjske koristi iz zapustnikove sfere v imetje obdarjenca, pri čemer sicer pravica do vračunavanja ne nastopi že z vsako naklonitvijo koristi ali ugodnosti posameznemu zakonitemu dediču, temveč mora iti za takšna neodplačna razpolaganja, za katera iz konkretnih okoliščin izhaja, da jih je zapustnik izvedel v škodo svojega premoženja in z namenom premoženjskega preferiranja posameznega zakonitega dediča ter ob neenakopravnem obravnavanju drugih zakonitih dedičev.
Glede na to, da je v konkretni pravdi zbrano že vso procesno gradivo, ki se navezuje na predmetni spor med strankami, je sodišče nedvomno ravnalo pravilno, ko je spremembo tožbe glede zvišanja tožbenega zahtevka in njegove identitete v prvi ter drugi točki dopustilo, saj je to smotrno z vidika, da se spor med strankami glede ugotovitve daril in njihovega vštetja v dedni delež dokončno razreši. Neekonomično bi namreč bilo, da bi tožniku naložili breme vložitve nove tožbe, kljub isti pravni in podobni dejanski podlagi, na katero opira svoj spremenjeni tožbeni zahtevek, kar bi bilo povezano tudi z novimi stroški za vse udeležene stranke, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka.
napotitev dediča na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - stanovanje - zemljiškoknjižni podatki - predmet prodajne pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - stranka, katere pravica je manj verjetna - tehtanje pravic - publicitetno načelo
Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu ZD prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna.
V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.