• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>
  • 41.
    VSMB Sklep II Cp 419/2026
    9.6.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSMB00094524
    ZPP člen 274, 274/1, 308. OZ člen 82, 82/2.
    pravnomočno razsojena stvar/res transacta - učinek pravnomočnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uporaba tujega materialnega prava - izvršitelj oporoke - nagrada - zamuda s plačilom - negativna procesna predpostavka - dopustnost tožbe - sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - jezikovna razlaga - spor z mednarodnim elementom

    Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da četudi gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom in se upravičenost do nagrade izvršitelja oporoke presoja po kanadskem pravu, to velja zgolj za materialnopravna vprašanja, ne pa za procesna vprašanja. Slednja se zmeraj presoja po procesnih pravilih sodišča, pred katerim teče postopek (lex fori). To pomeni, da se po pravilih procesnega prava sodišča, pred katerim teče postopek, presoja tudi obstoj procesnih predpostavk, ki morajo oziroma ne smejo biti podane za vsebinsko obravnavo tožbe.

    Takšno pravno naziranje sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Sodišče druge stopnje v tej zvezi pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022 zavzelo stališče, da je izvršilno sodišče vezano (zgolj) na jezikovno razlago sodne poravnave iz prvega odstavka 82. člena OZ in besedila sodne poravnave ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave iz drugega odstavka 82. člena OZ. Poudarilo je, da v fazi dovolitve izvršbe velja načelo stroge formalne legalitete, to načelo pa zapoveduje vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne dopušča dopolnjevanje dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (kar bi lahko vodilo k drugačnim ugotovitvam dejanskega stanja). Pri iskanju skupnega namena pogodbenikov po drugem odstavku 82. člena OZ pa gre za dopolnjevanje dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Če bi dejstva, pomembna za namensko razlago sodne poravnave po 82. členu OZ (ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov) ugotavljali v izvršilnem postopku z dodatnimi dokazi (npr. z zaslišanjem strank in prič), bi lahko posegli v vsebino same terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom. Takšno postopanje pa je v nasprotju z načelom formalne legalitete in v izvršbi ni dopustno.

    Res je, da se citirani sklep Vrhovnega sodišča nanaša na izvršilno zadevo, v obravnavanem primeru pa gre za pravdno zadevo. Vendar sta položaja v bistvenem primerljiva, in sicer ne le zaradi tega, ker se oba nanašata na vprašanje, kako sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v enem sodnem postopku, razlagati v drugem sodnem postopku, temveč ker imata tudi skupni vrednotni temelj (tertium comparationis). V takih primerih iz načela enakosti izhaja zahteva, da v bistvenem enake zadeve enako obravnavamo, kar v predmetni zadevi pomeni, da je treba po analogiji uporabiti stališča, sprejeta v sklepu VSRS II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022.

    Ta skupni vrednotni temelj je vezanost sodišča in strank na pravnomočno sodno poravnavo in prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, kar zagotavlja pravno varnost, stabilnost pravnih razmerij in prinaša pravni mir.1 Vezanost na pravnomočno sodno odločbo ali sodno poravnavo in prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) je namreč skupna značilnost tako načela formalne legalitete, na katero se je oprlo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 105/2021, kakor tudi načela pravnomočnosti, ki pride v poštev v obravnavani zadevi. Kajti po ustaljenem stališču v slovenski pravni teoriji in sodni praksi ne le sodna odločba, temveč tudi sodna poravnava postane pravnomočna, ker je učinek sodne poravnave (res transacta) izenačen z učinkom pravnomočne sodbe (res iudicata).

    Zato niti v izvršilnem postopku niti v novi pravdi ni dopustno ponovno presojati, ali je bilo v pravnomočno razsojeni zadevi pravilno razsojeno, t.j. ali je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo (ne bis in idem), sodišče (tako izvršilno kakor tudi pravdno) pa je na vsebino pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave vezano. Načelo stroge formalne legalitete, na katerega se je oprlo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 105/2021 in načelo pravnomočnosti (res iudicata), ki pride v poštev v obravnavani zadevi, sta torej dve plati iste medalje in sta neločljivo povezani, saj je načelo stroge formalne legalitete v izvršbi zgolj neposredna posledica upoštevanja načela pravnomočnosti.

  • 42.
    VSLJ Sklep V Cp 937/2026
    9.6.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00093882
    ZD člen 60, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
    spor o dejstvih - napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča

    Če med dedičema ni spora o dejstvih, zapuščinsko sodišče ne prekine postopka.

  • 43.
    VSLJ Sklep II Cp 839/2025
    5.6.2026
    DEDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSLJ00093568
    URS člen 2. ZD člen 128. ZSVarPre-E člen 9.
    zapuščinski postopek - višina vračila - vrednost prejete pomoči - valorizacija - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - socialnovarstveni prejemki - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - uporaba posebnih predpisov - vračilo denarne pomoči

    Ureditev po 9. členu ZSVarPre-E ne uporablja več izraza "vrednost", pač pa "višina", načelo socialne države (2. člen Ustave RS) in niti besedilo ZD ne narekuje valorizacije dane pomoči pri omejitvi dedovanja.

  • 44.
    VSLJ Sodba I Cp 1013/2025
    3.6.2026
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093801
    OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1, 551, 551/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 337, 337/1.
    darilna pogodba - prekluzija - nedopustne pritožbene novote - izročilna pogodba - preužitkarska pogodba - aleatornost - odplačna pogodba - skupno premoženje

    Odplačnost je okoliščina, ki povzroči, da premoženje, pridobljeno na podlagi izročilne pogodbe, predstavlja skupno premoženje. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pravdni stranki toženčevim staršem do njune smrti nista nudila nobene pomoči (ker je tudi nista potrebovala), tudi morebiten obstoj izvenzakonske skupnosti med njima ne bi mogel spremeniti odločitve. Priložnostno delo na kmetiji, ki ga je omenjala tožnica, predstavlja namreč kvečjemu simbolično izvrševanje ali pa še to ne. V nobenem primeru ne gre za situacijo, ko bi lahko povezali pridobitev premoženja na podlagi izročilne pogodbe z delom pravdnih strank.

  • 45.
    VSLJ Sklep II Cp 687/2026
    3.6.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - DEDNO PRAVO
    VSLJ00094071
    ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 270/2. ZD člen 2.
    zapuščinski postopek - oporočni in zakoniti dediči - spor med dediči o veljavnosti oporoke - obseg zapustnikovega premoženja - podatki o premoženju - skrivanje in odtujevanje premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pravna sredstva dolžnika - pravica do ugovora

    V tem trenutku je sporna veljavnost oporoke, zato je seveda sporno tudi, kdo so dediči, posledično pa tudi kje je oz. kdo ima predmete, ki spadajo v zapuščino. Oporočna dediča nista zanikala, da bi bilo, s strani zakonitih dedičev navedeno, premoženje pri njima, kje točno bi bilo, pa nista povedala. Vse to po presoji pritožbenega sodišča kaže na verjetnost, da skrivata te podatke o zapustnikovem premoženju, kar pa pomeni verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve zakonitih dedičev na vrnitev teh predmetov v zapuščino vsaj otežena. Če ni znano, kje so predmeti, katerih vrnitev v zapuščino se zahteva, bo namreč bistveno otežena izvršba, če oporočna dediča ob morebitnem uspehu zakonitih dedičev v pravdi ne bi prostovoljno vrnila predmetov v zapuščino.

  • 46.
    VSLJ Sklep V Cp 866/2026
    1.6.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093645
    ZD člen 132, 163. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
    prekinitev zapuščinskega postopka - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - manjkajoči razlogi - reševanje predhodnega vprašanja - krog dedičev - sodna praksa - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja

    Sodišče ni obrazložilo, zakaj se je odločilo, da predhodnega vprašanja ne more rešiti sámo. V izpodbijanem sklepu manjkajo bistveni razlogi, ki pritožbenemu sodišču onemogočajo preizkus njegove pravilnosti. Sodišče bi moralo opraviti tehtanje o tem, ali je prekinitev postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, pri tem pa upoštevati tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

  • 47.
    VSLJ Sklep I Cp 528/2025
    1.6.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00093615
    ZPP člen 8, 12, 124, 154, 154/1, 285, 392, 392/2, 392/2-1. ZD člen 32, 32/1, 163, 170, 214, 214/3. OZ člen 46, 46/1.
    dedni dogovor - sklenitev dednega dogovora - razveljavitev dednega dogovora - zavrnitev tožbenega zahtevka - dokazna ocena - zapisnik - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - opozorilo na procesne pravice - pravni pouk - standard povprečno skrbnega človeka - ugovor zoper vsebino zapisnika - zahtevek iz naslova vlaganj v objekt - izločitveni zahtevek - prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja - napake volje - bistvena in opravičljiva zmota - pravna zmota

    Kršitev 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še skupaj, ne pa tudi, kadar ocena posameznega dokaza ni vsebinsko prepričljiva. Zato pritožbene navedbe o drugačni dokazni vrednosti zapisnika z naroka predstavljajo grajo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in ne procesne kršitve.

    Tožnica ni bila v zmoti glede bistvenih lastnosti predmeta pogodbe, temveč zatrjuje zmoto o okoliščini, da po sklenitvi dednega dogovora ne bo več mogla uveljavljati zahtevka iz naslova vlaganj v zapuščino. Zatrjuje torej, da ni bila seznanjena s procesnimi učinki sklenjenega dednega dogovora, kar predstavlja pravno zmoto, ki ni opravičljiva.

    Načelo pomoči prava nevešči stranki iz 12. člena ZPP sodišču zapoveduje, da laične stranke opozori na uveljavljanje procesnih pravic v postopku, ne določa pa, da jih poziva in jim svetuje pri vlaganju materialnopravnih zahtevkov.

  • 48.
    VSMB Sodba I Cp 267/2026
    26.5.2026
    DEDNO PRAVO
    VSMB00094549
    ZD člen 132.
    nesklepčnost tožbe - dajatveni tožbeni zahtevek - denar, ki naj bi spadal v zapuščino

    Iz dejstev navedenih v tožbi ne izhaja pravna posledica (ugotavljanje obsega zapuščine), ki jo s tožbenim zahtevkom zasleduje tožnica. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj ga tožnica po pozivu ni popravila na tak način, da bi z dajatvenim tožbenim zahtevkom od toženke zahtevala plačilo podedovane terjatve.

  • 49.
    VSLJ Sklep II Cp 788/2026
    25.5.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSLJ00093837
    ZD člen 138, 138/1, 221, 221/1.
    pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - neopravljena zapuščinska obravnava - odpoved dedovanju - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - izročilna pogodba - zemljiška knjiga - učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo

    Od odločitve v zemljiškoknjižni zadevi je odvisno, ali je potrebna in utemeljena izdaja dodatnega sklepa o dedovanju. Če bo v zemljiškoknjižnem postopku sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist B. B. na podlagi izročilne pogodbe postal pravnomočen, bo vknjižba učinkovala od 23. 1. 2026, izpodbijani sklep pa je bil izdan 28. 1. 2026. V primeru vknjižbe lastninske pravice v njeno korist dodatno najdenega premoženja ne bo, saj zapustnica pri spornih nepremičninah ne bo več vknjižena kot lastnica nepremičnin. V nasprotnem primeru, če bo dedinja v zemljiškoknjižnem postopku uspela in bo predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnice zavrnjen, pa bo ne glede na izročilno pogodbo o navedenih nepremičninah treba odločiti kot o naknadno najdenem premoženju v tem postopku.

  • 50.
    VSLJ Sklep V Cp 93/2026
    20.5.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093549
    ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 11, 11/2, 156, 156/1.
    separatni pravdni stroški - nekonkretizirana pritožba - izločitev iz zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zloraba procesnih pravic - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - denarno kaznovanje pooblaščenca

    Vsaka kršitev moralnih ali etičnih načel še ne pomeni zlorabe procesne pravice, ki bi jo bilo utemeljeno denarno sankcionirati. Uveljavljanje pravic postane nedopustno le, ko je storjeno z očitnim namenom škodovati drugemu - podan mora biti naklep škodovanja drugi stranki. Namen škodovati drugemu se ne sme razlagati preširoko, saj so interesi strank v civilnih sodnih postopkih različni in ima vsaka stranka pravico na vse dopustne načine uveljavljati svoje pravice. Le v primeru najhujših oblik nevestnega uveljavljanja procesnih pravic gre za njihovo zlorabo.

    Sodna praksa pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP razlaga široko. Zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka, zadostuje že malomarnost (medtem ko mora biti za zlorabo procesnih pravic izkazano dolozno ravnanje).

  • 51.
    VSLJ Sklep II Cp 897/2025
    20.5.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00093522
    ZD člen 9. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-11.
    zapuščina brez dediča - kaducitetna pravica države - domneva lastninske pravice - kaducitetna upravičenka - vozilo - vpis v javni register - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca

    Zapuščinsko sodišče ni dolžno ugotavljati, kje se nahaja stvar, ki sodi v zapuščino, in ugotavljati druge okoliščine, ki bodo omogočile izročitev stvari v upravljanje kaducitetni upravičenki. Prav tako ni pomembno, kaj se je dogajalo s stvarjo po zapustnikovi smrti - do prehoda zapuščine brez dedičev na državo pride po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti.

  • 52.
    VSLJ Sklep II Cp 454/2025
    20.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00093554
    ZD člen 128, 128/1. ZPP člen 337.
    predlog za omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - nedovoljena pritožbena novota - ustrezna dokumentacija

    Omejitev dedovanja po 128. členu ZD pomeni poseg v pravico dediča do dedovanja, zato morajo biti dejstva, ki tak poseg utemeljujejo, izkazana z ustreznimi dokazili s stopnjo prepričanja. Splošno potrdilo državnega organa brez konkretizacije posameznih odločb in dokazil o dejanskih izplačilih ne zadostuje za zaključek, da je bila pomoč dejansko izplačana v zatrjevanem obsegu. Republika Slovenija se je v postopku sicer sklicevala na zakonsko določene roke hrambe dokumentacije, vendar navedeno ne more iti v škodo dedinje. Dejstvo, da Republika Slovenija zaradi poteka rokov hrambe ne razpolaga več z dokumentacijo, še ne pomeni, da se s tem razbremeni trditvenega in dokaznega bremena.

  • 53.
    VSMB Sklep V Cp 399/2026
    19.5.2026
    DEDNO PRAVO
    VSMB00095667
    ZD člen 43, 43-3, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210/2-3, 210/2-4.
    dedna nevrednost - napotitev dediča na pravdo

    Dejstva, ki jih za odvzem dedne sposobnosti oziroma dedne pravice predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja (3. točka 43. člena ZD).

    Glede na nespornost prejetega darila, je na prejemnici darila dokazno breme, da dokaže, da je darilo prejela zgolj od mame oz. da je vrednost slednjega pokojnemu vrnila ter tako vrednost darila v zapuščinskem postopku ni upoštevna.

  • 54.
    VSMB Sodba I Cp 60/2026
    19.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSMB00094578
    OZ člen 99, 199. SPZ člen 23. ZD člen 32. ZDKG člen 20. ZPP člen 11, 258, 258/2, 262, 285.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - materialni prekluzivni rok - objektivni rok za tožbo - izostanek stranke z naroka - zaslišanje le ene stranke

    V zvezi s toženkinim "ugovorom zastaranja" sodišče druge stopnje primarno pojasnjuje, da gre pri rokih za izpodbijanje pogodb po 99. členu OZ za materialne prekluzivne in ne zastaralne roke, saj zakon govori o prenehanju pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe, kar pa na sprejeto odločitev o zavrnitvi zahtevka nima nobenega vpliva. Glede na ugotovljena in pritožbeno neprerekana dejstva, da je bila Pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena 23. 1. 2002, da je A. A. umrla dne 5. 5. 2006 in da je tožnik za pogodbo izvedel na zapuščinski obravnavi po pokojni mami v letu 2006, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila sprememba tožbe z dne 30. 3. 2022, s postavljenim zahtevkom na razveljavitev sporne pogodbe, ob upoštevanju rokov iz 99. člena OZ, vložena prepozno. V tej zvezi pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je pomemben trenutek seznanitve z razlogi za razveljavitev (in ne seznanitev s samo pogodbo), saj pravica zahtevati razveljavitev v vsakem primeru preneha po preteku 3 let od sklenitve pogodbe (objektivni rok).

  • 55.
    VSLJ Sklep V Cp 199/2026
    14.5.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00093473
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213.
    lastnoročna oporoka - razglašena sodba - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - manj verjetna pravica dediča

    V obravnavanem primeru gre za spor o dejstvu, ker med dedičema obstaja spor o obstoju ali neobstoju pravno odločilnega dejstva iz življenjskega dogodka, ki predstavlja konkretni dejanski stan, konkretno ali je zapustnik oporoko zavrgel in jo preklical.

  • 56.
    VSL Sodba I Cp 632/2025
    14.5.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00093411
    OZ člen 255, 260, 360.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - učinek izpodbijanja - dedna izjava - odpoved dedovanju - zastaranje - nepremagljive ovire - sprememba dejanske podlage tožbenega zahtevka - sprememba tožbe

    Nerazumljiv in brez opore je pritožbeni očitek, da tožnik nima podlage za uveljavljanje denarnega zahtevka, ker naj bi bil zahtevek iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj le nedenarni. Za takšno razlogovanje v določbah OZ ni podlage. Z odtujitvijo vrednostnih papirjev sta prva in tretja toženka pridobili novo korist. Nobenega prepričljivega razloga ni, da tožnik njenega vračila ne bi mogel zahtevati.

  • 57.
    VSL Sodba I Cp 709/2025
    14.5.2026
    DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00093231
    ZD člen 64. OZ člen 131.
    neveljavnost oporoke - zavrnitev tožbenega zahtevka - neobstoj protipravnega ravnanja - odškodninska odgovornost odvetnika - nedopustno ravnanje - napačen pravni nasvet - pisna oporoka pred pričami - lastnoročni podpis oporočitelja - sposobnost oporočitelja - nepismena oseba - oporoka nepismene osebe

    Če je oporoka neveljavna, ker oporočiteljica ni znala brati in pisati, potem te pomanjkljivosti ne bi saniralo niti dejstvo, da bi obe oporočni priči oporoko podpisali v prisotnosti oporočiteljice. To pa pomeni, da za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali sta obe priči podpisali oporoko v pristnosti oporočiteljice ali ne, čeprav je to nedvomno razlog, ki bi tudi sam po sebi pripeljal do neveljavnosti oporoke.

    Še zlasti dejstvo, da je oporočiteljica dokument nekaj časa ogledovala, o njem kasneje povprašala in na koncu listino brez težav podpisala, tudi po presoji pritožbenega sodišča daje povsem zadostno podlago za sklepanje, da oporočiteljica zna brati. Neživljenjsko bi bilo zahtevati, da bi ob ugotovljenih okoliščinah odvetnik osebo, ki je prišla k njemu napraviti oporoko pred pričami, preverjal, če je pismena.

  • 58.
    VSLJ Sklep V Cp 636/2026
    13.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00095600
    ZPP člen 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 79. OZ člen 11.
    pristojnost sodišča RS - spor z mednarodnim elementom - dednopravni spor - ničnost oporoke - nepremičnina v tujini - Republika Hrvaška - izključna pristojnost - stroški postopka - načelo vestnosti in poštenja

    Pritožba utemeljeno opozarja, da 79. člen ZMZPP določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine slovenskega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če je ta zapuščina v Republiki Sloveniji. Če je nepremična zapuščina slovenskega državljana v tujini, je sodišče Republike Slovenije pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ, pri čemer navedeno velja tudi za pristojnosti v sporih iz dednopravnih razmerij in za spore o terjatvah upnikov nasproti zapuščini, torej tudi za spore, kot je obravnavani, ko gre za vprašanje veljavnosti oporočnega dedovanja nepremičnine v Republiki Hrvaški.

  • 59.
    VSL Sklep III Cp 1106/2025
    7.5.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00093228
    ZD člen 132, 210, 210/2, 201/2-1, 212, 212/1, 213. ZPP člen 13.
    napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejanska vprašanja - manj verjetna pravica dediča

    Zapuščina preide na dediče po samem zakonu že v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD) in ne šele s sklepom o dedovanju. Ta je le deklaratorne narave. Ker je dedovanje podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, pravdno sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje glede okoliščin nasledstva, torej kdo so zapustnikovi dediči (13. člen ZPP). Stališče pritožbe, da vložitev tožbe ni možna, dokler zapuščinsko sodišče pravnomočno ne odloči, kdo so dediči, zato ni pravilno. Tožnik bo namreč tožbo zaradi smrti C. B. lahko naperil zoper njegove dediče.

  • 60.
    VSLJ Sklep II Cp 432/2026
    7.5.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00093461
    ZD člen 40, 210.
    pravica do nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi - spor med dediči - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - prerekanje dejstev

    Pravica do nujnega deleža je dedna pravica in jo mora nujni dedič praviloma uveljaviti v zapuščinskem postopku. Nujni delež se upošteva na zahtevo nujnega dediča in ne po uradni dolžnosti, ta pa lahko svoj zahtevek uveljavi do konca zapuščinskega postopka oziroma do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.

  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>