DZ člen 4, 4/1, 26. ZD člen 132, 145. ZPP člen 196.
zapuščinski postopek - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - skupno življenje z zapustnikom - zakonska zveza - nova zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost - prenehanje zakonske skupnosti - razveza zakonske zveze - veljavnost zakonske zveze - dokaz - Facebook - enotno nujno sosporništvo
Deduje lahko samo tisti, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z zapustnikom pod pogojem, da ni ovir, da bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
zapuščinski postopek - izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - vezanost zapuščinskega sodišča - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je v skladu z 11. členom SPZ vezano na lastninsko stanje, kakršno je razvidno iz zemljiške knjige, in zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju drugačnega (lastninskega) stanja.
obseg zapustnikovega premoženja - stanovanje - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Zapuščinsko sodišče mora celostno ugotoviti zapustnikovo premoženje. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049041
ZPP člen 111, 140, 142. ZD člen 163.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilni nalog za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - iztek roka - štetje roka za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog
Fikcija vročitve ne nastopi po izteku roka, štetega z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje, kot to zmotno meni pritožba. Za nastop fikcije je namreč odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek petnajstdnevnega roka.
Dedne izjave o odpovedi ali sprejemu dediščine so po določbi prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicne, na kar so bili dediči pravilno opozorjeni že v vabilu na zapuščinsko obravnavo.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - pogoji za izvenzakonsko skupnost - spregled pogoja skupnega življenja - ločeno življenje - skupno življenje
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je možnost spregleda pogoja skupnega življenja zgolj izjemna, in sicer če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, to so razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati, med drugim tudi zdravstveni ali starostni razlogi.
dedovanje na podlagi zakona - zapuščinski postopek - bistvene kršitve postopka
V nobenih od obeh pritožb niso konkretizirane trditve o tem, katerih pravic v zapuščinskem postopku pritožnika nista uporabila zaradi svoje nevednosti, ker sta prava neuki stranki, bi jih pa uporabila, če bi imela pooblaščenca. Nobena od obeh pritožb tudi ne konkretizira trditve, kako in v čem bi bil sklep o dedovanju drugačen od izpodbijanega ter na kakšen način, oziroma s kakšnim ravnanjem sodišče prve stopnje ni omogočilo obema pritožnikoma udeležiti se obravnave skupaj s pooblaščencem.
Izpostavljene pritožbene navedbe pritožnika S. R. pa so tudi povsem nekonkretizirane, ker niti v pritožbi ne pove, katera so tista pravno upoštevna dejstva, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati in obravnavati, pa jih ni.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - spor glede veljavnosti oporoke - spor glede obsega zapuščine - manj verjetna pravica
V primeru spora o veljavnosti oporoke gre namreč za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke, saj takšna oporoka kljub morebitnim napakam, v kolikor ni izpodbita/razglašena za neveljavno, velja. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju sestavljena v obliki notarskega zapisa, kot to določa 558. člen Obligacijskega zakonika (OZ) ter da denarnih sredstev v višini 450.889,89 EUR v trenutku smrti na zapustnikovem osebnem računu več ni bilo. Ker zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora tisti, ki trdi da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
nova dejstva in dokazi - obseg zapuščine - zapuščinski postopek - pritožbene novote
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje dedičeve navedbe za dopustne pritožbene navedbe.
izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - zapuščinski postopek - prekinitev izvršilnega postopka - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice
V pravdni zadevi zakoniti dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna. V navedeni pravdni zadevi, v kateri upnik niti ni udeležen kot stranka, se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v tej zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, je zato pravilno.
Ločitvenemu upniku ni treba dokazati prezadolženosti dedičev, mora pa zadostiti dvema pogojema, in sicer: (1) da predlog (za ločitev zapuščine) vloži v treh mesecih od uvedbe dedovanja, in (2) da za verjetno izkaže svojo terjatev.
Vprašanje, ali bo sporni del nepremičnine v celoti predmet zapuščine ali pa bo upoštevana kupoprodajna predpogodba in bo prešel iz zapuščine, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisen obseg zapuščine.
oporočno dedovanje - oporočni in zakoniti dediči - otrok - bratje in sestre zapustnika - pisna oporoka - ustna oporoka - uveljavljanje dedne pravice - napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - sporna dejstva - nesporna dejstva - vrednost zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku
Ker je imela pokojna dva sinova, pritožnik (njen brat) ni njen zakoniti dedič. Ker pa je uveljavljal obstoj ustne oporoke zapustnice, na podlagi katere mu gredo pravice iz zapuščine, ga je zapuščinsko sodišče povabilo na narok, na katerem je poleg zakonitih dedičev tudi sam lahko podal izjavo (175. člen ZD).
Glede na potek postopka je zapuščinsko sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi pisne oporoke in dednega dogovora za dediča razglasilo zapustničina sinova. V pritožbi opisane okoliščine, v katerih naj bi pokojna sestra izrazila ustno oporoko, glede na povedano na pravilnost sklepa nimajo vpliva. Teh dejstev tudi sicer prvostopenjsko sodišče samo ne bi ugotavljalo, ampak bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pot pravde.
dedni dogovor - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - izpodbijane dednega dogovora - izpodbijanje sodne poravnave - pritožba - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Zoper dedni dogovor ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, saj ima značaj sodne poravnave. Zato ga je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.
izločitev v korist potomcev - povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču - vračunanje koristi od uporabe premoženja - vračunanje daril v dedni delež - odplačna narava darilne pogodbe - dokazna ocena - rok za vložitev tožbe - napotitev na pravdo - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz z izvedencem
Za dediče v pravdi velja enotno nujno sosporništvo, zato neaktivnosti toženke, ob toženčevi udeležbi in podanem odgovoru na tožbo, ni mogoče šteti za priznanje zahtevka.
Pri izračunu ohranitve oziroma povečanja vrednosti zapustnikovega premoženja je treba oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano oziroma ali bi bilo to premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal, ni pa pomembno, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten. Ta metoda se bistveno razlikuje od metode pri odločanju o utemeljenosti povračilnega zahtevka, ki ga ima potomec za časa prednikovega življenja in za katerega po ustaljeni sodni praksi velja, da se pri izračunu prednikove obogatitve od vrednosti potomčevih vlaganj odšteje vrednost prejetih koristi.
Upoštevanje izvedenskih mnenj, ki v konkretnem primeru predstavljajo informativni dokaz, saj omogočajo dopolnitev tožnikovih trditev, je nedopustno.
zapuščinski postopek - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - restriktivna razlaga izjem
Pritožbeno sodišče v zapuščinskem postopku presoja pravočasne pritožbe, izjemoma pa tudi nepravočasne pritožbe, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje (tretji odstavek 173. člena ZD). Vendar je to izjemo potrebno razlagati restriktivno, pri čemer mora pritožnik obrazložiti, zakaj bi bilo potrebno v njegovem primeru narediti takšno izjemo.