CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046387
ZAgrS člen 51. ZD člen 173, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 8, 8/2, 8/4, 8/5, 9, 12.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pogoji za dedovanje - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.
ZD člen 10, 10/1, 210, 210/1. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12, 12/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - dedna pravica - krog zakonitih dedičev - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - nesporna dejstva - uporaba materialnega prava
Zapuščinsko sodišče je samo na podlagi nespornih dejstev sprejelo materialnopravni zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti in s tem pogoja za obstoj dedne pravice, zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.
zapuščinski postopek - stroški začasnega zastopnika - skupni stroški postopka - predujem za začasnega zastopnika - zavezanec za plačilo - dedič kot plačnik predujma za stroške - manjkajoči predujem
Stroški začasnega zastopnika predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka (drugi odstavek 174. člena ZD), vendar pa sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o končni delitvi stroškov zapuščinskega postopka, temveč zgolj o dopolnitvi manjkajočega predujma.
O tem, kdo je dolžan založiti predujem za začasnega zastopnika, je bilo že odločeno s sklepom. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je za doplačilo manjkajočega predujma za delo začasnega zastopnika odvetnika naložilo dedičema tedanje zavezanke.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046248
ZD člen 163, 176, 212, 213. ZMZPP člen 79, 79/3.
dedno pravo - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - načelo kontradiktornosti - zapuščina - popis zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - med dediči sporno dejstvo - manj verjetna pravica dediča - dokazno breme - mednarodno pravo - uporaba ZMZPP
Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - dedič - napotitev na pravdo - pravnomočno zaključen postopek - nadaljevanje zapuščinske obravnave
Ker je torej podlaga na podlagi katere je bil prekinjen zapuščinski postopek odpadla, je odločitev sodišča, da se zapuščinski postopek nadaljuje, pravilna.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - izročitev premoženja - obseg omejitve dedovanja
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in izročitev le-tega Republiki Sloveniji oziroma občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oziroma občina se z dediči zapustnikovega premoženja lahko tudi drugače dogovorita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046662
ZPP člen 182, 182/3. ZD člen 1.
dedovanje - zapuščinski postopek - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - sporna dejstva - pozneje najdeno premoženje zapustnika - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklepčnost predloga
Zakon o dedovanju oziroma zapuščinski postopek ne pozna "podrednega" oblikovanja predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče ni pristojno ugotavljati, ali obstaja katera od terjatev zapustnika kot pozneje najdeno premoženje (ali primarno ali podredno zatrjevana terjatev). Za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bi moral biti obstoj pozneje najdenega premoženja jasno izkazan.
ZD člen 137, 141, 223, 224. ZPP člen 3, 3/3, 7, 154, 154/3, 214, 286, 385, 385/4, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3. ZPP-E člen 125.
ugotovitev dedne pravice - zakoniti dedič - dediščinska tožba - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - rok za vložitev tožbe - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - priznano dejstvo - pravilna vročitev sodnih pisanj - trditvena podlaga tožbe - nedopustne novote - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - stranki sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ponovno sojenje o isti stvari - odločitev o stroških postopka - sorazmerno majhen uspeh - kogentna zakonska določba - procesni učinki sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - pravna varnost
Tudi pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Te trditve pa mora toženec podati pravočasno, to je do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP).
načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - spor glede veljavnosti oporoke - volilo - ničnost oporoke - pravica stranke do izjave - celovita dokazna ocena - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo zaslišanja prič R.O. in S.L. ter oprave poizvedb v D. H., ni poseglo v načelo kontradiktornosti in s tem ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za zavrnitev je navedlo v točki 21 obrazložitve in sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, da sodišče ni bilo dolžno slediti tem dokaznim predlogom strank, ker dejstva, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, za odločitev v sporu več niso bila bistvena.
skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - soglasje dedičev - nesporazum - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - skrbnik zapuščine
Za primere, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, zakon predpisuje možnost imenovanja upravitelja zapuščine. Ne iz besedila zakona ne iz njegovega namena ne izhaja, da bi bila postavitev upravitelja in določitev njegovih nalog pogojena s soglasjem vseh dedičev.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vezanost strank na sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - terjatev zapustnikovega upnika - dedna izjava
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Nič drugače ni, če novo najdeno premoženje predstavljajo nepremičnine. V skladu z drugim odstavkom 221. člena ZD je izjema le situacija, ko prej ni bilo zapuščinske obravnave, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin.
V zapuščinskem postopku sodišče namreč ugotavlja in ugotovi le, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine (na dednopravni podlagi) gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar v roku predlagajo ločitev zapuščine, saj ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja skladno s 142. členom ZD odgovarjajo dediči. Odločanje o takšnih terjatvah pa ni stvar zapuščinskega postopka.
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
oporoka - ustna oporoka - razglasitev oporoke - neveljavnost oporoke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - izpodbojnost oporoke - pravni interes - izredne razmere pri napravi oporoke - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče razglasi oporoko in to ne glede na to, ali je veljavna ali ne. S tem se ji da potrebno publiciteto, omogoči širšemu krogu oseb, da se z njo seznanijo. Tudi roki za izpodbijanje tečejo šele od tedaj, ko je oporoka razglašena. Sklep o njeni neveljavnosti, izdan pred razglasitvijo, je zato nezakonit.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
Dedič, ki je dal izjavo, sicer lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar ne v zapuščinskem postopku, temveč mora vložiti tožbo.