Namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine je (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne skrb za terjatve do zapuščine.
Na zapuščinski obravnavi je pritožnik podal jasno dedno izjavo, da nujnega dednega deleža oziroma prikrajšanje le-tega ne uveljavlja. Če pa meni, da je podal izjavo pod silo, grožnjo ali zvijačo, ali da je bila izjava dana v zmoti, ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - dedni dogovor - zavezovalni pravni posel - pogodbena zaveza - izpolnitvena obveznost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaralni rok - prepozen ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi - ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju - novela ZPP-E - pritožbena novota
Iz dednega dogovora izhaja obveznost toženca (pod odložnim pogojem), da z ustrezno pogodbo brezplačno podari stavbni parceli. Navedeno predstavlja judikatno terjatev, glede katere ne drži pritožbena navedba, da njen predmet ni zaveza toženca izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036072
ZPP člen 8, 216. OZ člen 346, 365.
zapuščinska masa - denarna terjatev do zapuščine - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - zahteva za ločitev zapuščine - ločitev zapuščine - dokazni postopek - prosti preudarek - metodološki napotek - zastaranje - petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje se pri odločitvi pavšalno sklicuje na določbo 216. člena ZPP. Najverjetneje je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek prav iz razloga, da bi dobilo s tem boljšo oporo za prosti preudarek. Sodišče na te dokaze ni vezano in jih ni dolžno uporabiti, vendar mora pojasniti razloge, zaradi katerih dokazna ocena ne temelji na izvedenih dokazih. Tudi v primeru odločitve po prostem preudarku bi moralo sodišče navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo (časovni) obseg dela, ki ga je tožnica opravila za teto. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bo v novem sojenju potrebna presoja dejstev tudi po 216. členu ZPP, ko bo s pomočjo logike in življenjskih izkušenj ter najverjetneje tudi na podlagi izvedenih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva, ki spadajo v spodnjo premiso sodniškega silogizma.
Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala isto terjatev, kot jo uveljavlja v tem pravdnem postopku, predlagala pa je tudi ločitev zapuščine. Zapuščinsko sodišče je s sklepom ločilo zapuščino od premoženja dedičev v višini tožničine terjatve in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo v zvezi njeno terjatvijo. Ta ravnanja tožnice so bila povezana z zavarovanjem oziroma izterjavo ali ugotovitvijo njene terjatve, zato je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga v zapuščinskem postopku oziroma z dnem, ko je tožnica uveljavljala terjatev v zapuščinskem postopku.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285, 286a, 339, 339/2, 339/2. ZIZ člen 53, 53/2, 56, 58, 58/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - razbremenitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - pravica do izjave o dokazu - ustrezni dokazi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izvedba dokaznega postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - ugovorni postopek - razpravno načelo - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - pravno relevantna dejstva - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - skrbnost stranke pri pravočasnem navajanju dejstev in dokazov - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - načelo materialne resnice v postopku - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - krivdno ravnanje - obrazloženost ugovora - izvedba dokaza z izvedencem - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V fazi ugovornega postopka se izvršilni postopek močno približa pravdnemu postopku.
Zaradi narave ugovornega postopka, kjer se sorodno kot v pravdnem postopku ugotavlja dejansko stanje ob upoštevanju razpravnega načela in prepovedi navajanja novot (prekluzije), je razjasnjevalna dolžnost sodišča oziroma materialno procesno vodstvo enako pomembno kot v pravdnem postopku. Materialno procesno vodstvo rahlja razpravno načelo in je v neposredni povezavi s pravili o prekluziji tako, da ob neustrezno izvedenem materialnem procesnem vodstvu prekluzija ne učinkuje.
Učinkovanje prekluzije je pravilno razumeti kot izjemo in jo je mogoče dopustiti le, če je nujno potrebna za pospešitev postopka in predvsem pod pogojem, da je zamudo mogoče pripisati krivdi stranke.
Že sama pravila o prekluziji v ugovornem postopku omogočajo kasnejše dopolnjevanje navedb o dejstvih in dokazih, podanih v ugovoru, zato bi slednje moralo sodišče prve stopnje dolžnici omogočiti.
Celotno zapuščinsko premoženje je dedovala zapustnikova vdova na podlagi sodne oporoke, katere veljavnost ni sporna.
Ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZD bi zapustnikovemu bratu nujni delež pripadal le, če bi trdil in izkazal, da je trajno nezmožen za delo in nima potrebnih sredstev za življenje. Ker takih trditev (in dokazov zanje) v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni ponudil, je odločitev sodišča prve stopnje, ki njegovi zahtevi za nujni delež ni sledilo in je za dedinjo celotnega zapuščinskega premoženja razglasilo zapustnikovo vdovo, pravilna.
zakonito dedovanje - sklep o dedovanju - razglasitev dedičev - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - priglasitev k dedovanju - sprejem dednega deleža
Pritožnik je pristopil na zapuščinsko obravnavo in podal izjavo, da se priglaša k zakonitemu dedovanju po pokojni materi in svoj dedni delež sprejema, zato je v sklepu o dedovanju napačno ugotovljeno, da se je dedovanju svojega deleža odpovedal v korist sodediča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037807
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-14, 396. ZD člen 136, 136/2, 141, 141/2, 223, 224. OZ člen 360.
uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku - dediščinska tožba - spor med dediči - aktivna legitimacija - nujno enotno sosporništvo - pravnomočno končan zapuščinski postopek - dedna izjava po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - odstop dednega deleža - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - sklepčnost tožbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - dobroverni posestnik - rok za vložitev tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - ugovor zastaranja - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - obnova zapuščinskega postopka - sprememba tožbe
Kadar je za dediščinsko tožbo aktivno legitimiranih več sodedičev, lahko s tožbo vsak posamezen sodedič uveljavlja svojo dedno pravico neodvisno od drugih. Dediči zato niso nujni enotni sosporniki.
V sodni praksi je res sprejeto stališče, da je dediščinska tožba po 141. členu ZD tožba enega dediča proti ostalim sodedičem istega zapustnika, vendar pa to ne pomeni, da tožnica, ki ni dedinja po pokojnem A. A. (po katerem je bil napačno izdan dodatni sklep o dedovanju), ampak dedinja po pokojnem z istim imenom (ki je bil lastnik sporne nepremičnine), za dediščinsko tožbo ni aktivno legitimirana. Upoštevati je namreč treba, da gre v tej zadevi za specifičen primer, in da se tako tožnica kot toženka s sklicevanjem na dedno pravico potegujeta za zapuščino istega zapustnika.
Ni pravilno stališče dedinje, da bi drug dedič lahko dedno izjavo o odstopu dednega deleža drugemu dediču lahko dal le v zapuščinskem postopku. Zapuščinski postopek oziroma postopek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je pravnomočno zaključen in sodedič te možnosti nima več. Pravice, da z dednim deležem razpolaga, pa mu le zato, ker se o dedni pravici razpravlja v pravdi, ni mogoče odvzeti.
ugotovitev zakonite dedne pravice - krog zakonitih dedičev - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej na prvem mestu življenjska skupnost partnerjev. Če te ni - to je, če partnerja ne živita skupaj - ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati. Ker gre za izjemo, jo je treba že iz tega razloga ozko razlagati.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 307/2, 392, 392/1, 392/2.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (prvi odstavek 392. člena ZPP) in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ne more izpodbiti veljavnosti dednega dogovora, ker pritožba ni primerno pravno sredstvo, ki bi dopuščalo izpodbijanje sodne poravnave.
ZPP člen 334, 334/1, 343, 343/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - izročilna pogodba - zavrženje nedovoljene pritožbe - odpoved pritožbi - odpoved pravici do pritožbe - nedovoljena pritožba - razglasitev sodbe
Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena (če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis). Ker se je pritožnik veljavno in nepreklicno odpovedal pritožbi, je njegova pritožba vložena zoper sklep o dedovanju nedovoljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavreči.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - ugotovitev zakonite dedne pravice - dedna pravica - določitev verjetnejše pravice - sporna dejstva med dediči - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonito dedovanje - izločitev dela zapuščine
Sodišče naproti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pravica pritožnika manj verjetna že iz razloga, ker se obstoj zunajzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva, ampak mora tisti, ki jo zatrjuje, njen obstoj in s tem dedno pravico po zapustniku šele izkazati. Pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, je treba upoštevati, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035502
OZ člen 74, 533, 766.
spor o obsegu zapuščine - obseg zapuščine - darilna pogodba - pooblastitev - dvig denarnih sredstev - lastništvo denarnih sredstev - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - trditveno in dokazno breme stranke - nedokazanost
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi kritičnega dne zapustnica podarila tožnici večjo vsoto denarja, ampak je tožena stranka dokazala, da jo je zapustnica tedaj na banki le pooblastila, ne more uspeti z zahtevkom, da je lastnica tega denarja.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 365-3. ZD člen 15, 25, 25/1, 25/2, 163.
razlogi za prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - predhodno vprašanje - nevložitev tožbe - oporočno dedovanje - nujni dediči
Nečak, ki je zapustnikovi oporoki nasprotoval, tožbe zoper oporočno dedinjo zaradi neveljavnosti oporoke ni vložil. Ker je njegov pokojni oče brat zapustnika, nečak niti ne more zahtevati nujnega deleža, saj so nujni dediči le pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec, ter dedi in babice ter bratje in sestre pa pod pogojem nezmožnosti za delo in če nimajo sredstev za življenje. Zakaj pa bi bila sicer potrebna prekinitev zapuščinskega postopka do konca zapuščinskega postopka po pokojnikovem bratu, prvostopenjsko sodišče ne pojasni.
Določba 128. člena ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To v primeru zapuščine brez dedičev glede na pravila o kaduciteti pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja ne bi odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035212
ZD člen 32, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - vštevanje daril v zapuščino - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - izročilna pogodba - odplačna pogodba - pogodba o preužitku - darilna pogodba - manj verjetna pravica - nestrinjanje dedičev z izročitvijo premoženja - okoliščine konkretnega primera - vsebina pogodbe - obseg zapuščine
Zapustničini hčeri se z izročilno pogodbo nista strinjali, zato mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri dedinje niso sodelovale, za darilo, izpodbiti zapustničin sin, ki je sklenil izročilno pogodbo. Dejstvo, da si je zapustnica z izročilno pogodbo izgovorila potrebno pomoč v primeru onemoglosti oziroma bolezni, nima vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Zmotno je stališče, da je v konkretnem primeru od odločitve o zahtevku glede pravnih posledic izročilne pogodbe odvisen obseg zapuščine, na katero je vezan izločitveni zahtevek. To bi bilo le v primeru, če bi dediči uveljavljali ničnost ali izpodbojnost izročilne pogodbe. V konkretnem primeru pa gre za spor o vsebini pogodbe.
Toženec glede na izvedensko mnenje ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke še oporočno sposobna, čeprav je že bila dementna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035207
ZD člen 42, 42/1, 42/1-1, 43, 43/3, 44, 145, 145/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 299, 299/1, 313, 378, 378/1.
spor o utemeljenosti razdedinjenja - razdedinjenje nujnega dediča - izguba dedne pravice - ugovor pasivne legitimacije - dediči kot nujni sosporniki - dokazno breme - utemeljeni razlogi za razdedinjenje - vstopna pravica dediča - nujni dediči - odločanje v mejah zahtevka - prepričljiva dokazna ocena - neverodostojnost priče - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - obnova pravdnega postopka - zakonske zamudne obresti
Zmotno je stališče, da bi morali tožnici s tožbo za razdedinjenje nujnega dediča zajeti vse zapustnikove dediče.
Razdedinjeni ne more dobiti ničesar iz zapuščine; če ima potomce, oni dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer pa se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev po pravilih o prirasti.
Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča.