ZD člen 132, 133, 138, 138/2. OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49.
dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - razveljavitev dedne izjave - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - enostranski pravni posel - odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače - izjava volje - napake volje - zmota v izjavi - bistvena zmota - vezana denarna sredstva - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali o odpovedi dediščini (negativna dedna izjava).
Pravilno ugotovljen obseg dediščine je predpogoj, da lahko k dedovanju poklicani dedič oblikuje svojo dedno izjavo; če je v zvezi z obsegom dediščine v zmoti, taka zmota šteje kot bistvena.
Tožnica je bila v bistveni zmoti, ko je podala negativno dedno izjavo, pri čemer je bila pred to odločitvijo dovolj skrbna. Ker je dokazala, da je bila pri izjavi svoje volje v zmoti, je tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev utemeljen.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00032570
ZSVarPre člen 54a. ZD člen 128. OZ člen 374.
omejitev dedovanja - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - oprostitev plačila socialno varstvenih storitev - obrestovanje terjatve - valorizacijske obresti
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati.
Postopek poplačila upnikov poteka tako, da sodišče odloči o upnikovem predlogu s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija
Sodišče je torej pravilno štelo, da obstaja spor o tem, ali je navedena pogodba veljavna. Ker gre za sporno dejstvo, od katerega je odvisen obseg zapuščine in s tem vrednost dednega deleža pritožnice, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) prekinilo zapuščinski postopek. Pravilno pa je uporabilo tudi določbo prvega odstavka 213. člena ZD, s tem ko je na pravdo napotilo pritožnico. Glede na vsebino predloženega notarskega zapisa in opozorila notarja o obveznostih, ki jih prevzemnik zaščitene kmetije prevzame za oskrbo in preživljanje izročevalcev, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica A. P. ml., da je zakoniti lastnik zaščitene kmetije, ki ne spada v zapuščino po zapustnikih verjetnejša od pravice dedinje P. P. do dednega deleža od zaščitene kmetije, ki naj bi spadala v zapuščino po zapustnikih. Zapuščinsko sodišče je nadalje tudi pravilno štelo, da so trditve pritožnice manj verjetne od trditev preostalih dedičev, ki niso zatrjevali, da bi bila navedena pogodba le navidezna in s tem neodplačna, in jo napotilo na vložitev tožbe zoper sodediče, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034427
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2. OZ člen 39, 41, 50, 50/1, 50/2, 82, 87, 87/1, 111, 564, 564/1, 568, 568/2. ZD člen 141.
pogodba o preužitku - ničnost - darilo - aleatorna pogodba - nedopusten dokaz - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prepis zvočnega posnetka
Zapustnik, četudi je bil s snemanjem seznanjen in je vanj privolil, ni bil seznanjen s tem, kdo bo z vsebino posnetka še seznanjen oziroma v kakšne namene je bil posnetek sneman (oz. izdelan prepis), in da iz tega razloga o tem, da bo ta posnetek (in njegov prepis) uporabljen v sodnem postopku, ni mogel prosto odločati in tudi ne prosto odločati o morebitnih posledicah svojih izjav v sodnem postopku.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila omenjena dokaza iz tega razloga pridobljena s kršitvijo pravice do zasebnosti zapustnika, posledično je zato tudi pravilno presojalo še, ali je takšna dokaza kljub temu dopustno uporabiti v pravdnem postopku.
Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnica vsebino pogovora lahko in tudi je dokazovala tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da v tem konkretnem primeru ne obstajajo takšne posebej utemeljene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sodišče dopustilo izvedbo teh dokazov, da je zato v tem konkretnem primeru vendarle potrebno dati prednost pravici zapustnika do zasebnosti pred pravico tožnice do učinkovitega pravnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na aleatorno naravo pogodbe o preužitku, za katero ni uporabljivo načelo enakih vrednosti dajatev. Korist na eni strani in breme pogodbenih strank na drugi strani v trenutku sklenitve pogodbe res nista bili določljivi, kar pa je razumljivo, ker je pri aleatornih pogodbah tveganje del pogodbene podlage ob sklepanju pogodbe v letu 2015 nobena od pogodbenih strank ni mogla vedeti, kolikšen obseg skrbi bo potreboval zapustnik in časa trajanja nudenja pomoči s strani drugotoženca, saj je dokazni postopek pokazal, da je bil zapustnik v letu 2015 še dokaj pri močeh, čeprav je že potreboval določeno pomoč, da je bil zapustnik, čeprav je bil star cca. 87 let, kljub kapi v zdravstvenem stanju, ki za takšnega starostnika ni bolj kritično kot za povprečne starostnike njegovih let in tudi ni bilo razloga, da bi se v kratkem času pričakovala njegova smrt, da pa sta si zapustnik (in njegova žena) s sklenitvijo pogodbe želela zagotoviti dosmrtno varnost.
dedovanje na podlagi oporoke - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pristnost oporoke - veljavnost oporoke
Glede na to, da je bila pritožnica prisotna na zapuščinski obravnavi in seznanjena s posledicami priznanja oporoke, z le navrženimi pritožbenimi očitki, s katerimi nasprotuje oporočnemu dedovanju, ne more vplivati na pravilnost odločitev sodišča prve stopnje.
dedovanje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Na podlagi prvega odstavka 221. člena ZD sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Izvajanje dokazov za ugotavljanje dejstev, ki so po presoji sodišča že dokazana z vsebino predloženih listin, za katere tudi ni bilo zatrjevano, da so nepopolne ali nepravilne, ni bilo potrebno.
Sposobnost, ki jo ima določena oseba, ki je sicer dementna, v pogledu razumevanja pomena oporoke in njenih posledic, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
Ker tožnik ni zapustničin univerzalni pravni naslednik, ob upoštevanju 243. člena ZZK-1 tudi za izbrisno tožbo, s katero zatrjuje kršitev zapustničine lastninske pravice, ni legitimiran.
nova zapuščinska obravnava - pozneje najdeno premoženje zapustnika
Iz takih izjav zakonitih dedinj ni razvidna njuna volja glede dednega razpolaganja z naknadno pridobljenim premoženjem (poslovnim prostorom). Glede ugotovitve navedene prave volje zakonitih dedinj, upoštevaje dejstvo, da pozneje najdeno premoženje (poslovni prostor po GURS-u ovrednoten na 63.000,00 EUR), znatno vrednostno presega zapuščino (413,22 EUR) po pokojni, ugotovljeno na prvotni zapuščinski obravnavi, bi zapuščinsko sodišče moralo ob uporabi določb drugega in prvega odstavka 221. člena ZD razpisati zapuščinsko obravnavo.
postopek za delitev solastnine - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - sklep o dedovanju - pravnomočno končan zapuščinski postopek
Glede na dejstvo, da sta zapuščinska postopka po očetu in materi nasprotnega udeleženca pravnomočno končana (zoper sklepa o dedovanju tudi nista bili vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti), so trditve nasprotnega udeleženca, da naj bi njegovi sodediči v zapuščinskem postopku po njegovih starših protipravno pridobili dedne deleže (pozneje odsvojene predlagateljici) na nepremičnini, ki je predmet delitve, ker naj bi zapuščinsko sodišče v teh zapuščinskih postopkih kršilo predpise in sprejelo napačne odločitve v škodo nasprotnega udeleženca, brezpredmetne z vidika tretjega odstavka 118. člena ZNP, saj spor med udeležencema v smislu te zakonske določbe, ki naj bi temeljil zgolj na domnevno napačnih odločitvah zapuščinskega sodišča, ni mogoč.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - razpolaganje z zapuščino - stroški za vzdrževanje stvari - sečnja - odločanje sodišča po prostem preudarku
Znesek, za katerega je sodišče dediču kot upravitelju dela zapuščine, ki jo pričakuje, dovolilo razpolaganje z zapuščino (poleg sanitarne sečnje še sečnja v obsegu vrednosti do 2.000 EUR letno), ni previsok.
ZD člen 163, 164, 165. ZPP člen 337, 337/1. DZ člen 136, 151.
dedovanje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - prekluzija - novote - novote v zapuščinskem postopku - nedopustne pritožbene novote - starševska skrb
Skladno s 163. členom ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
ZPVAS člen 8. ZD člen 163, 221. ZPP člen 13. SPZ člen 42. URS člen 158.
dedovanje deleža v agrarni skupnosti - vrnitev premoženja imetniku premoženjske pravice - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - naknadno najdeno premoženje - pravnomočna upravna odločba - konstitutivna odločba - upravičenec za uveljavljanje vrnitve premoženjskih pravic po ZPVAS - lastnik - izvirna pridobitev lastninske pravice - vezanost na upravno odločbo - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - obseg zapuščine - krog dedičev - prejšnji sklep o dedovanju
V obravnavani zadevi je sporno, ali vrnjeno premoženje agrarne skupnosti spada v zapuščino po zapustnici in kdo je posledično dedič tega premoženja.
Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.
Na podlagi določila 13. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) je civilno (zapuščinsko) sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim (zapuščinskim) postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je vrnjeno premoženje obravnavalo kot del zapuščine po pokojni T. T. ter pri določitvi dedičev izhajalo iz prvotnega sklepa o dedovanju, po katerem zapustničin sin F. F. in njegovi potomci ne morejo dedovati, je pravilna in zakonita.
neoprava zapuščinske obravnave - obseg zapuščine - odsvojitev nepremičnine - navidezna (simulirana) pogodba - spor o obsegu zapuščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Ker je dedinja izvedela, da je oče šest mesecev pred smrtjo sestri prepisal premoženje na podlagi pogodbe o preužitku, trdi pa, da gre za darilo, ji je treba dati možnost, da to pogodbo izpodbija (210. člen ZD).
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - delna pripoznava tožbenega zahtevka - neobrazložena odločitev - skupno premoženje - dediči kot nujni sosporniki - stroški postopka - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - dopolnitev postopka na drugi stopnji - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do izjave drugo toženca o pripoznavi dela tožbenega zahtevka v sodbi in tudi ni pojasnilo, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - uveljavljanje nujnega deleža - uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemu - spor o obstoju in vrednosti darila - prikrito darilo - darilo zapustnika
Zapuščinsko sodišče je pravilno presodilo, da je manj verjetna pravica pritožnika, ki odreka pomen obstoječemu in veljavnemu pravnemu poslu (Pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja), kakršen izhaja iz njene vsebine, ne le naslova.
dedovanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči
Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.
Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.
V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.
odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dedni dogovor
V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi, v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.