določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker je toženka hči vodje civilne pisarne Višjega sodišča, ki bi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče moralo odločati o pritožbi tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje, predlogu Višjega sodišča za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni mogoče odreči utemeljenosti. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja Višjega sodišča kot pritožbenega sodišča.
stranke - kolizije interesov zastopanih strank - privatizacija kmetijskih zemljišč - javni pravobranilec kot pravdna stranka
I. V sodnem sporu, ki se nanaša na premoženjske pravice občine, ni pravilno zastopana, če je ne zastopa javni pravobranilec. Vendar zakon določa izjemo: ko bi prišlo do kolizije interesov zastopanih strank, zastopa občino organ, določen v statutu. To določbo je treba uporabiti tudi, ko javni pravobranilec sam nastopa kot stranka na podlagi posebnih zakonskih pooblastil.
II. Javni pravobranilec ni na splošno upravičen, da sam kot stranka v pravdnem postopku izpodbija pravne posle zaradi ničnosti. Določba 3. odst. 3. čl. novele zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 5/91) pomeni izjemo in pooblašča javnega pravobranilca za tožbo na ugotovitev ničnosti samo iz razlogov, ki jih določa 30. čl. zakona (spremenjen z 2. čl. navedene novele), pri čemer to pravico časovno omejuje na 3 mesece. Iz tega izhaja, da nastopa javni pravobranilec kot stranka pri uveljavljanju ničnosti izjemoma in samo v prekluzivnem roku treh mesecev. Glede na navedeno javni pravobranilec ne more izpodbijati pogodbe zaradi kršitve predpisov o prodaji na javni dražbi, lahko pa zahteva ugotovitev ničnosti iz razlogov, ki jih določa 5. odst. noveliranega 30. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor o dedni pravici - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Med pravdnima strankama so v zapuščinskem postopku postala sporna dejstva, od katerih je odvisen odgovor na vprašanje, ali ima tožena stranka po pok. S.Z. dedno pravico. Tak spor pa je premoženjskopravni spor, v katerem je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).
II. Navedba vrednosti spornega predmeta v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena, zaradi različnih vrednostnih kriterijev (npr. različna vrednost točke v taksni in odvetniški tarifi) pa tudi ni zanesljiva. Tožeča stranka si zato s tem, ko je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta v točkah, pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti sodbi, ki je postala pravnomočna, ni zagotovila.
potni stroški za spremljanje otroka v šolo s prilagojenim programom - povračilo - vpliv opredelitve te šole na povrnitev potnih stroškov
Zavarovanec ni upravičen do povračila potnih stroškov, ki jih ima v zvezi s spremljanjem svojega otroka, ki se šola oziroma usposablja v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih.
Za vse zahteve za sodno varstvo, vložene po 27.3.1993 (Ur. l. RS št. 13/93) velja, da je zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, po določbi čl. 202 točka 2 dovoljena zahteva za sodno varstvo le, če je bila kaznovanemu kot posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena denarna kazen nad 30.000 SIT.
pogoji za stalno prebivanje v Sloveniji - dovoljenje tujcu
Določbe zakona o tujcih so za tožečo stranko, ki je državljanka druge republike nekdanje SFRJ, začele veljati dne 26.2.1992 (2. odstavek 81. člena). Zato je pri vlogi za dovoljenje za stalno prebivanje potrebno upoštevati zakonski pogoj (1. odstavek 16. člena) o triletnem neprekinjenem prebivanju na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje po zakonu o tujcih in ne prijave začasnega prebivališča do 25.2.1992 po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva. Triletni rok pa pri tožeči stranki še ni pretekel.
ukrep sanitarnega inšpektorja - stroški izvršbe - stroški v valuti RS - kršitev materialnega zakona
Znesek, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov in ga je po sklepu o izvršbi zavezanec dolžan založiti, mora glasiti v tolarjih, ker se po zakonu o banki Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91) obveznosti in pravice v RS, ki glasijo na denar, izkazujejo v valuti RS in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki glasijo na valuto RS, če zakon ne določa drugače.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov
Ker za telefaks in telefonsko elektronsko centralo nista bila pridobljena atesta RSO in RUT, je tožena stranka pravilno postopala, ker je izdelke začasno prepovedala dajati v promet.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa. Zato le-tega ni mogoče izenačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
pridobitev - državljan druge republike - major JA - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - prosti preudarek
Če upravni organ v postopku ugotovi obstoj razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu RS, utemeljeno uporabi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu RS tako, da zavrne vlogo za pridobitev državljanstva osebi, pri kateri te razloge ugotovi.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 164, 242, 242/1.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba kot sodelavec JA pri agresiji na Slovenijo - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Preden upravni organ odloči po prostem preudarku, mora pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov. Šele na podlagi tako izvedenih dokazov lahko upravni organ odloči po prostem preudarku ali so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Vse to je v obrazložitvi odločbe upravni organ dolžan tudi obrazložiti.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red
Dve pravnomočni obsodbi za storjene premoženjske delikte, za katere je bil tožnik obsojen na daljše prostostne kazni in je zadnjo kazen prestajal še v času odločanja o njegovi vlogi, sta podlaga za sklep, da je tožnik nevaren za javni red in da je tožena stranka ravnala v skladu z namenom pooblastila iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu, ko je njegovo vlogo zavrnila.
Nevarnost za javni red se ugotavlja po preteklih ravnanjih osebe v razmerju do celotnega pravnega reda Republike Slovenije. Del tega pravnega reda pa je tudi varovanje premoženja državljanov in pravnih oseb in s tem v zvezi tudi premoženjski delikti, kot del kazenskega zakona Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost - premoženjski spor - predhodno vprašanje - prejudicialna nasprotna tožba - ničnost pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja - pristojnost rednega sodišča - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost samoupravnega sodišča - pravnomočni sklep o stvarni nepristojnosti, proti kateremu ni bilo pritožbe
1. Po presoji revizijskega sodišča je narava spora po nasprotnem tožbenem zahtevku - zahtevek na ugotovitev ničnosti odločbe o dodelitvi stanovanja z dne 2.8.1989 - premoženjskopravna. Ni namreč moč mimo premoženjskega interesa, ki ga nasprotna tožeča stranka (bivši stanodajalec) s svojim zahtevkom zasleduje, t.j. možnosti prostega nadaljnjega razpolaganja s spornim stanovanjem. Zato vsebine tega spora ni moč enačiti z vsebino spora tožeče stranke proti toženi, ko prva na podlagi trditev, da je pridobila stanovanjsko pravico, uveljavlja izročitev stanovanja in s tem realizacijo stanovanjske zaščite, ki je šla po ZSR imetnikom stanovanjske pravice.
2. Dejstvo, da vrednost spornega predmeta ni označena ne v tožbi ne v nasprotni tožbi, ima zato različne posledice na presojo o dovoljenosti revizije proti odločitvama sodišč o tožbenem zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. Glede uveljavljene absolutno bistvene kršitve iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP pa jo je potrebno opozoriti na pravnomočni sklep Sodišča združenega dela z dne 14.5.1992 (l.št.18), s katerim se je to sodišče izreklo za stvarno nepristojno. 3. Ničnosti odločbe o dodelitvi stanovanja ni moč presojati, ker je tožena stranka propadla s svojim nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim je uveljavljala ugotovitev ničnosti te odločbe.
Podržavljena zazidana stavbna zemljišča se ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (2. odstavek 32. člena ZDen), zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev takšnih zemljišč.
Zemljiškoknjižni izpisek, ki je sicer izdan po izdaji upravne odločbe, izkazuje pa dejansko stanje, ki je obstojalo že ob izdaji odločbe, ni nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP.
davek od dobička iz kapitala - prodaja nepremičnine pred potekom 10 let - bistvena kršitev pravil postopka - sprememba prvostopenjske odločbe v škodo stranke
Po določbi zakona o dohodnini iz leta 1990 in sprememb in dopolnitev tega zakona iz leta 1991 (Ur.l. RS, št. 48/90 in 34/91), je zavezanec za plačilo davka od dobička iz kapitala fizična oseba, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, če je prodaja izvršena pred potekom 10 let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno. Na tej pravni podlagi davčni organ utemeljeno odmeri davek od dobička iz kapitala tudi, če gre za menjalno pogodbo, če v postopku ugotovi, da je ta le navidezna in prikriva prodajno pogodbo.
pravica do novega invalidskega vozička - pogoji - kršitev pravil postopka in materialnega zakona
Odločanje o pravici do ortopedskega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe ter o pravici do zahtevnejšega ortopedskega pripomočka v smislu 83. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/92 in 13/93) je mogoče šele, ko je opravljen postopek, predviden v 81. in 82. členu tega zakona.