izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - kršitev pravice do obrambe v pritožbenem postopku
S sklicevanjem na naknadno obdolženčevo pripravljenost podati svoj zagovor (obsojeni se je v preiskavi in na glavni obravnavi odpovedal zagovoru) se je pritožba pravzaprav sklicevala samo na nov razpoložljiv dokaz. Sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ocenjuje take nove dokaze v sklopu svoje presoje, ali se pritožba utemeljeno sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, sodišče druge stopnje torej novih dejstev in dokazov ni dolžno obvezno upoštevati na ta način, da bi zaradi njih nujno moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
ZKP člen 416, 422. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1951) člen 127, 127-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - varstveni ukrep - drug kraj
Ker napadena odločba, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - da se ga za določen čas pošlje v drug kraj - niti v izreku, niti v obrazložitvi ne vsebuje dejanskega stanu prekrška zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49 in 40/51), je bil kršen zakon (spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o prekrških, Ur. l. FLRJ št. 46/51), v katerem je bilo določeno, da mora dispozitiv odločbe o prekršku obsegati med drugim dejanski stan prekrška, zaradi katerega se obdolženec kaznuje in predpis o prekršku.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 9, 9/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Ker iz opisa kaznivih dejanj ne izhaja, da je v obtoženčevem ravnanju šlo za agitacijo in propagando, ki vsebuje poziv za nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve, temveč je šlo le za izjave, ki jih je mogoče po njihovi vsebini opredeliti kot prikazovanje stanja, torej v njem niso bili podani znaki očitanega kaznivega dejanja in je bil s tem kršen zakon.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red in mir
Tožnik je bil večkrat obravnavan zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov, zato so podani razlogi za odklonitev vloge za sprejem v državljanstvo RS.
ZDoh člen 107.ZUP člen 64, 67, 68, 208, 208/2, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odpis davčnega dolga
V postopku po 107. členu (114. členu prečiščenega besedila) ZDOH tožena stranka (izvršni svet SO) lahko odloča o odpisu davčnega dolga, ki izvira iz davkov, urejenih v navedenem zakonu. Za ostale davke (prometni davek) in prispevke za socialno varnost pa se uporabljajo predpisi, ki te davke oziroma prispevke urejajo.
davek od dohodka iz kmetijstva - ugotavljanje katastrskega dohodka - rok
Tožbenega ugovora, ki se nanaša na ugotavljanje katastrskega dohodka in ne na samo odmero davka od dohodka iz kmetijstva, ni mogoče uspešno uveljavljati v odmernem postopku, ampak v postopku ugotavljanja katastrskega dohodka.
Iz lastninjenja premoženja po ZZ se v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZZ izloči lahko premoženje, ki v obdobju iz 57. člena tega zakona ni služilo oz. ne služi podjetju za izvajanje njegove osnovne dejavnosti.
ZKP člen 416, 422/1. ZZakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 4, 4-1. KZ del člen 29, 29/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - zaplemba premoženja - kršitev kazenskega zakona
Zamenjava instalacijskega materiala za tri stanovanjske hiše, ki je bil zamenjan za 15 ton kontingentiranega cementa za zidavo obsojenčeve zasebne hiše, ni bilo mogoče oceniti kot dejanje nedovoljene špekulacije s hujšimi posledicami za družbo. Take hujše posledice bi nastale šele tedaj, če bi zaradi prikrivanja in kopičenja ostal širši krog državljanov brez živil, tako da jim grozita pomanjkanje in lakota. Obrazložitev sodbe, ki govori o domnevno hujših posledicah za družbo, je v logičnem nasprotju z uporabo omilitvenih določil pri izreku kazni obsojencu. Zato je sodišče z izrekom zaplembe premoženja kršilo določbo 4. člena točka 1 ZTŠS.
ZPR člen 202, 203, 203-1. Zakon o izvajanju resolucije VS OZN št 757/1992 in 820/1993 ( Uradni list RS št 53/92 in 27/93) člen 1, 1-6, 13, 13-2, 6/2, 6/3.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona - uvoz avtomobila
Dejstvo, da je kaznovani v RS osebni avto kupil na dovoljen način in ga nato celo (začasno) registriral, ne more imeti nobenega vpliva na uporabo določbe 6. točke 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 13. člena zakona o izvajanju resolucije VS OZN, saj je prekršek lahko storjen tudi s takim ravnanjem posameznika, ko opravlja tranzit blaga in proizvodov, ne glede na izvor, prek meja Republike Srbije in Republike Črne gore, pa ne gre za izjeme iz 3. odstavka 6. člena.
gradbena pogodba - odgovornost za napake - napake gradbene - izvajalec - podizvajalec - pasivna legitimacija - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Sporazum med izvajalcem Z. in podizvajalci, na katerega se tožeča stranka tudi sklicuje, daje oporo za stališče, da so tožene stranke zaradi svojih obveznosti do Z. prevzele nasproti investitorju samostojno obveznost, da odpravijo napake na spornih stavbah. Če se je to zgodilo, bi bile tožene stranke pasivno legitimirane na podlagi takega dogovora s tožečo stranko. Obstoj takega dogovora tožeča stranka zatrjuje in ga dokazuje, vendar zaradi drugačnega pravnega pristopa doslej ta trditev ni bila preverjena in niso bile sprejete ustrezne ugotovitve.
obveznosti države - prevzemanje obveznosti v imenu države - protokol o kritju stroškov financiranja obveznosti bank iz naslova deviznega varčevanja
Uporabniki proračuna lahko prevzemajo obveznosti v imenu republike le v okviru sredstev, ki so predvidena v proračunu za posamezne namene (19. člen ZFJP), torej po posebnem zakonskem pooblastilu.
I. Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba.
II. Okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka (primerjaj:
odškodninska odgovornost za nezakonito ravnanje upravnih organov - vzročna zveza - pravica upravljanja z lukami
I. Odškodninska odgovornost za škodo preneha, če je zaradi posega drugih vzrokov v prvotno vzročno zvezo ta prenehala obstajati. II. Pravico uporabe luke se lahko dokazuje z aktom občinske skupščine, ne pa s pogodbo, sklenjeno s Skladom stavbnih zemljišč občine.
prodajna pogodba - prodaja na obroke - razveza pogodbe s samo izjavo - tožba - dovoljenost, če ni pravovarstvenega interesa
Po 1. odst. 546. člena ZOR razdre prodajalec pogodbo o prodaji na obroke brez sodne intervencije, z enostransko izjavo volje. Zato nima pravovarstvenega interesa za tožbo z oblikovalnim zahtevkom.
Če tožnik nima pravovarstvenega interesa za tožbo, tožba ni dovoljena. Zato jo sodišče zavrže.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da imata toženca od njunih domačij do glavne ceste na voljo krajevno cesto, in da je ta za 258,88 m oz. 268,80 m daljša kot služnostna pot. Cesta je tudi dobro vzdrževana in boljša kot pot, ki sta jo toženca uporabljala po služečem zemljišču. Ob ugotovitvah tudi revizijsko sodišče nima pomislekov, da je obstoječa služnost pešpoti in voženj z dvokolesom in mopedom nepotrebna, in da je zato zahtevek na prenehanje služnostne pravice utemeljen (2.odstavek 58.člena ZTLR).
Dejstvo, da poteka pot tudi po sosednjih zemljiščih, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da zahteva prenehanje stvarne služnosti na njenem zemljišču.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - pogoji
Državljani druge republike nekdanje SFRJ, ki na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev ni bil v R Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas, ne more dobiti osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas, ne glede na to, iz kakšnih razlogov ni bil v delovnem razmerju.