revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - mejna vrednost spornega predmeta
Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 21.1.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 80.000,00 SIT.
Sodišče do trenutka iz 3.odstavka 40.člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije morala presegati 80.000,00 SIT (2.odstavek 382.člena ZPP v zvezi z 9.členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). V tožbi navedenih 80.000,00 SIT zahtevane vrednosti ne presega.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76. členu izključuje izredna pravna sredstva proti sodbi, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, ki ju je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, t.j. Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Razveza je način prenehanja zakonske zveze (63. člen ZZZDR). Ob upoštevanju navedenega je potrebno določbo 76. člena ZZZDR razlagati tako, da so v razvezni pravdi glede razveze zakonske zveze, kadar je ta pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, tedaj po sedanjem ZPP tudi revizija. Ker v delu, ki se nanaša na razvezo zakonske zveze revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
Ne zadostuje, da posebna zdravniška komisija poda mnenje, da ni verjetno, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na ugotovljeni odstotek invalidnosti. To svoje mnenje mora tudi obrazložiti tako, da bo razvidno, kakšno je bilo stanje okvare organizma prej in kakšno je sedaj.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
I. Nad prodajalko je v trenutku sklenitve prodajne pogodbe visela grožnja, da ji bo zemlja odvzeta z arondacijo na podlagi arondacijske odločbe, ki je bila že izdana. Ob upoštevanju navedenih pravnoodločilnih dejstev sta sodišči prve in druge stopnje prišli do pravilnega materialnopravnega zaključka, da pogodba, ki je bila sklenjena v ugotovljenih okoliščinah, ni predstavljala izraza proste volje prodajalke, ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge pa je bilo ravnanje predstavnikov tedanje oblasti. Pogoji iz 5. člena ZDen so zato izpolnjeni.
II. V postopku denacionalizacije je način ugotavljanja vrednosti predpisan s podzakonskimi akti. Obe nižji sodišči sta namreč z uporabo 2. odstavka 90. člena ZDen in podzakonskih aktov izračunali, da je kupnina znašala 15 % realne vrednosti nepremičnine. Ta izračun (višini izračuna revident ne ugovarja) je narejen na podlagi meril in ob upoštevanju metode, ki jo je z odlokom predpisala izvršilna oblast na podlagi zakonitega pooblastila (84. in 85. člen ZDen).
V trenutku vložitve tožbe je vrednost iz 3. odstavka 382. člena ZPP znašala 8.000 dinarjev (sedaj 8.000 SIT). Vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (za kasnejšo valorizacijo te vrednosti v določbah ZPP ni nobene podlage), tako zneska iz 3. odstavka 382. člena ZPP ni presegla. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo (392. člen ZPP).
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi sklenitve prodajne pogodbe po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah, (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife), v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
podstanovalsko razmerje - nezakonita uporaba stanovanja - uporabnik
Temeljne dejanske ugotovitve glede toženk so: da je bila prva toženka podstanovalka imetnika stanovanjske pravice; da med njima ni bilo ekonomske skupnosti; in da je bila njena hči - ml. toženka rojena že po njeni vselitvi v sporno stanovanje. Pri tako ugotovljenih dejstvih je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo z oceno, da prva toženka ob smrti imetnika in ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona ni imela statusa uporabnice spornega stanovanja po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Enako glede na ugotovljeno razmerje velja za ml. drugo toženko. To pa pomeni, da obe toženki uporabljata sporno stanovanje nezakonito (58. člen Stanovanjskega zakona).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti - sprememba denarne enote
I. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo odškodnino res v dinarjih, ki so bili v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (16.5.1991) tudi v Republiki Sloveniji denarna enota. Pritožbeno sodišče pa je zadevo obravnavalo že v času (13.11.1991), ko sta že veljala Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91). Oba navedena zakona sta začela veljati 8.10.1991, določata pa, da je denarna enota v Republiki Sloveniji tolar (1. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije), ter da se za zneske, navedene v predpisih, splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije (8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije). V skladu z navedenimi predpisi je zato pritožbeno sodišče tožeči stranki utemeljeno prisodilo odškodnino v slovenski denarni enoti - tolarjih.
II. Tožeča stranka je zahtevala pravično denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpela na nepremoženjskem področju. Ta odškodnina ji je bila odmerjena na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala ob zaključku obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje. Zato tudi zamudne obresti tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Tako stališče je v skladu s stališčem v letu 1987 obstoječih najvišjih sodišč, ki je sprejeto tudi v slovenski sodni praksi.
III. presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Da je sodišče prve stopnje s tem, ko je potrebe mladoletnega tožnika ocenilo na več kot 60.000 mesečno, ocenilo pretirano, je ob reševanju pritožbe tožene stranke navedlo že sodišče druge stopnje. Obenem pa je, ob upoštevanju možnosti vsakega od otrokovih staršev in pa seveda otrokovih potreb, ugotovilo, da je prispevek toženca v višini 18.000 SIT mesečno primeren tudi v primeru, če bi bile otrokove mesečne potrebe bistveno nižje in bi npr. znašale le okoli 40.000 SIT. Izpodbijana pravnomočna sodba tako ne temelji na oceni, da znašajo otrokove potrebe več kot 60.000 SIT mesečno, kot skuša v nasprotju z jasnimi razlogi sodbe sodišča druge stopnje dokazati z revizijo tožena stranka.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba kot turist v tujini dalj kot tri mesece - dejansko nebivanje v Sloveniji
Pogoja dejanskega življenja v Sloveniji ne izpolnjuje prosilec, ki se je zadržal v tujini na obisku več kot tri mesece, kolikor sme običajno najdalj trajati obisk na podlagi turistične vize.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
V predmetni zadevi se je spor med strankama končal s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave. Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov po izdaji sodbe na podlagi pripoznave, je vedno akcesorne narave, saj je ni mogoče uveljavljati samostojno (v samostojni tožbi), pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali. Zato tudi odločba o taki zahtevi, to je sklep o stroških, ni sklep s katerim se postopek pravnomočno konča.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Revizijsko sodišče lahko naredi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava (79. člena ZZZDR) le na podlagi tistih dejstev, ki so bila v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena in ne le zatrjevana. Ta preizkus pa pokaže, da bo, ob upoštevanju ugotovljenih spremenjenih razmer, znesek 20.000 mesečno primerna preživnina, ki jo mora tožena stranka od 1.10.1993 dalje plačevati mladoletni tožnici.
oprostitev plačila carine - rok za oprostitev - naknadno uveljavljanje oprostitve - pogoji
Carinski zavezanec ne more naknadno uveljavljati oprostitve plačila carine po 50. členu CZ, če ni v uvozno carinsko deklaracijo vpisal, da želi uporabo 50. člena CZ.
I. Vezanost revizijskega sodišča na dejansko podlago, ugotovljeno na nižjih stopnjah, postavlja izhodiščni sklep, ki ga zajemajo tudi razlogi sodbe sodišča druge stopnje, da je tožnik ob trčenju udaril s trebuhom v kolo krmila traktorja in v armaturno ploščo in da na njegove poškodbe utesnjenost v kabini in navzočnost več oseb ni vplivala. Dokazna ocena o tem temelji predvsem na mnenju izvedenca prometne stroke. Taka izhodiščna ugotovitev pa ne omogoča razmisleka o eventualni soodogovornosti tožnika za sebi nastalo škodo in sicer ne glede na utemeljenost ali neutemeljenost očitka, da je kršil prometni predpis o dovoljenosti prevoza sopotnikov v traktorski kabini.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji - kršitev načel postopka - odjava stalnega prebivališča po 23.12.1990 kot pravno pomembno dejstvo
Kot dejansko življenje po 1. odstavku 40. člena ZDS je mogoče šteti le tisto dejansko prebivanje na območju Slovenije, ki je tudi zakonito. Odjava stalnega prebivališča po 23.12.1990 je pravno relevantno dejstvo za ugotavljanje dejanskega življenja.
ZKPT člen 18, 18/4. ZDP (1991) člen 1, 1/1, 18, 19.
registracija kreditnega posla s tujino - pogoji za registracijo
Ne glede na določbo 4. odstavka 18. člena zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur.l. RS, št. 1/91-I) ravna Banka Slovenije prav, ko pri odločanju o zahtevku za registracijo kreditnega posla s tujino upošteva tudi določbe zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 71/93).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev poslovnega prostora
Tožeča stranka je sicer v tožbi navedla vse podatke, ki jih sodišče mora poznati za ugotovitev vrednosti spornega predmeta na podlagi 38. člena ZPP. Vendar pa to še ne pomeni, da je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta. V pravdi zaradi izpraznitve poslovnega prostora je navedba najemnine, ki je bila pogodbeno dogovorjena in ki je najemnik ne plačuje, navedba dejstev, na katera tožnik opira zahtevek. Navedba dejstev je ena izmed obveznih sestavine tožbe po določbi 1. odst. 186. člena ZPP. Navedba vrednosti spornega predmeta pa je druga, od pravkar navedene različna sestavina tožbe - in to po besedilu 2. odst. 186. člena ZPP prav tako obvezna sestavina mdr. vselej, kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek.
Samo navedba vrednosti spornega predmeta kot posebna sestavina tožbe bi bila način, s katerim bi tožeča stranka zagotovila pravico do revizije. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije (iz 2. odst. 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odst. 40. člena ZPP. Ta zakonska določba s izrecno sklicuje na primere iz 2. odst. istega člena. To mdr. pomeni, da se ne uporablja v primerih, ko tožnik ne upošteva zakonske določbe 2. odst. 186. člena ZPP, in vrednosti spornega predmeta v tožbi ne navede. V taki situaciji pač ne nastane vprašanje o pravici do revizije, s katerim bi se sodišče moralo ukvarjati - saj je pravica do revizije pravica, ki si jo v sporih iz 2. in 3. odst. 382. člena ZPP tožnik le lahko zagotovi, ni pa nujno, da si jo zagotovi.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Nižji sodišči sta obstoj tega dejstva ugotavljali in pri tem ugotovili, da se premoženjske razmere matere mladoletnih tožnic, kljub začasni brezposelnosti (od 1.8.1992 do 31.12.1992), niso spremenile, saj je mati mladoletnih tožnic v tem obdobju prejela iz naslova nadomestila za bolniški stalež in na podlagi uspešno zaključenega postopka pred sodiščem združenega dela, v katerim ji je bilo za navedeno obdobje priznano delovno razmerje in izplačan osebni dohodek, ravno tolikšne mesečne zneske, kot bi jih prejela, če bi redno delala. Iz nadaljnje ugotovitve nižjih sodišč pa tudi izhaja, da je mati mladoletnih tožnic od 1.1.1993 ponovno redno zaposlena. Trditve tožeče stranke, da so se zaradi začasne brezposelnosti matere mladoletnih tožnic razmere spremenile, so se tako pokazala za netočne.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Revizija izpodbijani drugostopni sodbi utemeljeno očita nepravilnost, ko je z razveljavitvijo odločitve o preživnini preko 5.000,00 SIT zavrnila pritožbo tožeče stranke, kolikor je odločeno o preživnini preko 10.000,00 SIT. Če bi tako ostalo, bi tožeča stranka zaradi pravnomočnosti zavrnitve zahtevka preko 10.000,00 SIT v tej pravdi višine toženčevega preživninskega prispevka ne mogla prilagoditi drugačnim razmeram v premoženjski sferi toženca, ki bi se morda ugotovile v ponovljenem sojenju in bi ga torej preko navedenega zneska ne mogla postaviti, nastopila pa bi tudi vezanost sodišča na pravnomočno sodbo.