posojilo - vrnitev posojila - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da si je toženec izposodil od prve tožnice zneske, katerih vrnitev se v tožbi zahteva, in da jih ni vrnil, je odločitev sodišča materialnopravno pravilna (2.odst. 562.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Revizijsko sodišče spričo ugotovljenega dejanskega stanja tudi v pravilnost odločitve o zahtevku druge tožnice ne dvomi. Tožena stranka ni glede tega zahtevka navedla v reviziji nobenih takih dejstev, ki bi jih bilo mogoče pri odločanju upoštevati.
Namen strank, da postane tožnica zaradi izplačila solastnica nepremičnin, je izhajal razen iz tožničinih izpovedb še iz izpovedb tedanjega toženčevega pooblaščenca in toženčevih izpovedb, da se mu tožničin vpis solastninske pravice ni zdel pomemben, ker sta se s tožnico nameravala poročiti in bi bilo nato premoženje itak skupno. Spričo takih ugotovitev tožnica sedaj, ko je prišlo po več kot deset let trajajoči izvenzakonski skupnosti do razdora med strankama, upravičeno zahteva vknjižbo svoje solastninske pravice.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanjska hiša predvidena za rušenje - zazidalni načrt
Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. člen SZ). Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.
Sodišče prve stopnje sicer ni v ničemer obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja konkretne priče in ene neidentificirane priče), vendar ta kršitev pravic obrambe po spoznanju senata vrhovnega sodišča ni vplivala na to, da ne bi bila izdana pravilna sodba. Vlogi obeh obsojencev, kot izhaja tudi iz sodbe sodišča druge stopnje, sta bili namreč tudi brez zaslišanja teh dveh prič na podlagi izvedenih dokazov dovolj razjasnjeni in četudi bi se izkazalo, da je neidentificirani italijanski kupec sodelavec policije, to ne bi v ničemer vplivalo na odgovornost obsojenca, ki je posredoval pri nabavi mamila in ga prevažal.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - odvzem deviz
Izrek varstvenega ukrepa odvzema deviz, ki so bile predmet prekrška, po določbi 1. točke 202. člena zakona o prekrških ni podlaga za zahtevo za sodno varstvo.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - izrečena kazen - varstveni ukrep
Ker je bila kaznovanemu izrečena kazen nižja od 15.000 SIT, je zahteva za sodno varstvo nedovoljena. Po določbi 1. točke 202. člena Zakona o prekrških izrek varstvenega ukrepa odvzema predmetov (orožja) ne more biti podlaga za zahtevo za sodno varstvo.
1. Obdolženčeve grožnje sodnikom, tožilcem in njihovim družinskim članom lahko pomenijo le grožnjo kateremukoli, ki bi obravnaval to kazensko zadevo, predvsem pa pripor, zato ne more biti to razlog za prenos krajevne pristojnosti.
2. Prijateljstvo obdolženca s sodnikom tega sodišča, ki v zadevi v ničemer ne odloča, ne more biti okoliščina, ki bi lahko vzbujala dvom v nepristranost celega sodišča.
3. Pisanje medijev o obsežni kazenski zadevi ni nič neobičajnega, zato samo iz tega, da se o zadevi veliko piše in govori, ni mogoče sklepati o dvomu v nepristranost sodišča, ki odloča o tej zadevi.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 12.ZUP člen 243, 243/1.
prometni davek - vštevanje obračunanega davka od storitev v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov - kršitev materialnega zakona
V primeru, ko je bil obračunan in plačan prometni davek od storitev, moral pa bi biti obračunan in plačan davek od prometa proizvodov, se obračunani davek od storitev ne všteva v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov.
zakoniti dediči - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da življenjske skupnosti med tožnico in A.T. že glede na nesporen čas trajanja (nepolnih šest mesecev) ni mogoče šteti kot dalj časa trajajočo. Tožnica ni v reviziji navedla nobenih takih okoliščin, ki bi lahko v konkretnem primeru privedle do drugačnega sklepa sodišča.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike delo in življenje v Nemčiji - dejansko nebivanje v Sloveniji
Za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena ZDRS ne zadostuje, da je prosilec v Sloveniji dejansko živel od 23.12.1990 do 25.6.1991, temveč mora biti izkazano dejansko življenje v Sloveniji do izdaje odločbe o državljanstvu.
pridobitev - državljanka druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - neobrazložena odločba
Če si izjave prič o dejanski okoliščini, ki je za odločitev bistvena, nasprotujejo, mora organ v obrazložitvi odločbe navesti tudi razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (2. odstavek 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku).
nedopustnost izvršbe - uveljavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi
V tožbi je tožeča stranka zatrjevala, da je izvršba nedopustna zato, ker je pri Temeljnem sodišču ... vložila tožbo, s katero uveljavlja ugotovitev nedopustnosti oz. nezakonitosti izvršilnega naslova, t.j. začasne odredbe. Zgolj vložitev takšne tožbe pa nikakor ni dejstvo, iz katerega bi izhajalo, da je upničina (toženkina) terjatev iz izvršilnega naslova prenehala in da je zato izvršba, dovoljena s sklepom Temeljnega sodišča ..., nedopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS01179
ZSR člen 23, 24.ZOR člen 552.SZ člen 117.
odgovornost (jamčevanje) za stvarne napake - faraonske mravlje - menjalna pogodba - privatizacija stanovanj - pogodba o menjavi pravice do nakupa stanovanja
Tožnica je z izpodbijanim dogovorom o menjavi razpolagala le s svojo pravico do nakupa stanovanja po SZ. To je v soglasju z bivšim stanodajalcem zamenjala s toženkino pravico do nakupa stanovanja x. V takšni situaciji pa tožnica od toženke zaradi zatrjevanih stvarnih napak ne more zahtevati drugega kot vrnitev svoje prvotne pravice do nakupa stanovanja x. Tega pa brez upoštevanja dejstva, da je lastnik (112. čl. SZ) "zamenjani" stanovanji pravdnima strankama prodal in seveda ustrezne pritegnitve le-tega v pravdo, ne more doseči.
lastninska pravica - pridobitev - izdelava nove stvari - drugačen dogovor - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Glede na dogovor v družini pred začetkom gradnje sporne hiše, da se bo ta gradila za pokojnega M.Z., tožnik ne more uspešno uveljavljati solastniškega deleža na hiši na podlagi 22. čl. ZTLR.
Zahtevo za sodno varstvo je treba vložiti v petnajstih dneh od vročitve odločbe druge stopnje pri Vrhovnem sodišču, zato se pravočasnost presoja po datumu, ko je zahteva vložena pri tem sodišču, ne pa pri drugem organu, ki je odločal na prvi ali drugi stopnji.
vrnitev podržavljenega premoženja v naravi - pojem vrnitve v naravi - vrnitev solastnega premoženja - solastniki kot stranke v upravnem sporu - kršitev pravil postopka
Vrnitev podržavljenega premoženja v naravi praviloma pomeni vrnitev lastninske pravice na istem premoženju.
Če solastno premoženje med bivšimi solastniki ni bilo razdruženo v naravi, je tako nastalo razmerje sicer potrebno urediti, vendar to ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizaciji, če ni o tem izrecnega sporazuma med vsemi bivšimi solastniki.
Utemeljenost zahtevka za preživljanje (rente) bi morali sodišči prve in druge stopnje presojati le po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava, ki se nanašajo na darilno pogodbo (paragraf 947 ODZ). Obe sodišči sta presojali razmerje med strankama tudi s stališča 133.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pa se ne nanaša na darilno pogodbo.
V ponovnem postopku bo treba ugotoviti, kakšne posledice je imela darilna pogodba med tožnico in tožencem na tožničine sposobnosti preživljanja glede na dogovorjeno služnost dosmrtnega gospodarstva.
pravice imetnika stanovanjske pravice - tožba na izselitev uporabnika stanovanja - aktivna legitimacija
Toženčevemu ugovoru pomanjkanja tožnikove aktivne legitimacije ni mogoče slediti. Med strankama ni spora o tem, da je toženčeva mati T.K. z darilno pogodbo prenesla svojo lastninsko pravico na hiši na svojega moža - tožnika. Ob upoštevanju vseh okoliščin prenosa in načina uporabe hiše tudi revizijsko sodišče ne dvomi, da je bil tožnik legitimiran za vložitev tožbe po 22. čl. prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, s katero se je tudi T.K. ves čas postopka strinjala. Posebna formalna pogodba med zakoncema o prenosu pravice do uporabe spričo navedenih okoliščin niti ni bila potrebna. Toženčev solastninski delež na hiši (185/1000), do katerega je prišlo v teku predmetnega pravdnega postopka, na odločitev o stvari ne more vplivati.