določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 82/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006565
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Revizija se dopusti glede vprašanj: ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice, in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do naročnika že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00007716
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 217. ZZK-1 člen 6, 6/2, 8, 8/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost - dobra vera - negativni publicitetni učinek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagatelj ni izpolnil. Pomembnosti zastavljenih vprašanj ni niti zatrjeval, kaj šele natančno in konkretno navedel okoliščin, ki naj bi kazale na njuno pomembnost, niti ni izkazal, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma da naj bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji izvenzakonski partner sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnikova bivša partnerka sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani (pri čemer ni sodeča sodnica v konkretni pravdi, predlagateljica pa tudi ne navede, na katerem oddelku naj bi sodila), sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlog spisan kot revizija in pomembnosti pravnega vprašanja konkretizirano ne izpostavlja, pogoji iz četrtega odstavka 367.b člena niso izpolnjeni.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški postopka - izvršilni stroški - obrazložitev odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom. Ker se vloga stranke, ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko tudi ta spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o pravdnih stroških nasprotne stranke. Ker za tretje osebe odločitev o pravdnih stroških nima posebnega pomena, zadostuje, če so razlogi za stroškovno odločitev (s pomočjo stroškovnika) znani le strankama postopka.
Če se sodišče ne strinja s predloženim stroškovnikom, mora v obrazložitvi odločitve o stroških pojasniti, kateri del stroškovnika ni sprejelo in zakaj je tako ravnalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007166
ZPP člen 150, 252, 252/2, 285, 286, 286a, 286b, 370, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4, 490. OZ člen 82.
prekluzija trditev in dokazov - materialno procesno vodstvo - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - gradbena pogodba - plačilo dodatnih del - dovoljenost revizije zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Revidenta s sklicevanjem na nevročitev dokaznih listin tožene stranke zatrjujeta okoliščine, ki naj bi pomenile bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi glede na določbo prvega odstavka 286. b člena ZPP tožeča stranka morebitno pomanjkljivost pri vročanju morala uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Sodišče druge stopnje je pri tem zavzelo stališče, da bi tožeča stranka na pomanjkljivost pri vročanju morala opozoriti najkasneje na naroku za glavno obravnavo 11. 6. 2009. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da bi takšno opozorilo na pomanjkljivost v vročanju moralo biti konkretizirano z določno opredelitvijo, katere od dokaznih listin tožene stranke ji niso bile vročene, s čimer bi lahko utemeljila, da ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Da tožeča stranka zatrjevane postopkovne kršitve ni pravočasno grajala, izhaja tudi iz spisovnih podatkov, saj se je na nepravilnost v vročanju sklicevala šele v zaprosilu za vročitev listin z dne 27. 5. 2011.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00007169
OZ člen 5, 7, 10, 126, 164, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. - člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodb ali bančne garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel in namen določb Pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi varstvo in neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile namreč posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene (tudi v javnem interesu) z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000), ki bi bile v primeru drugačnega materialnopravnega stališča izvotljene ter zgolj gola črka na papirju. Ratio ureditve položaja podizvajalcev v sistemu javnega naročanja je namreč tako v varovanju njihovega položaja kot (tudi) v javnem interesu. Ne velja, da odškodninska obveznost zapade šele, ko je znan obseg škode, kar naj bi bilo v primeru stečajnih postopkov šele z zaključkom postopka, saj naj bi (navadni) upniki stečajnega dolžnika šele takrat izvedeli, v kolikšni meri bodo njihove terjatve ostale neplačane.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008621
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidnina - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
Ni pravno pomembno, ali gre za gospodarsko pogodbo pri poroštveni pogodbi, pač pa bi bilo lahko pravno pomembno, ali gre morebiti za gospodarsko pogodbo pri pogodbi, za katero je toženka dala poroštvo.
Obveznost solidarnega poroka zastara v enakem roku kot obveznost glavnega dolžnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00010760
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - posredni oškodovanec - dopuščena revizija - škoda
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odložni pogoj
Tožena stranka je pri sklenitvi Pogodbe soglašala le s prevzemom tistih terjatev, ki jih dolžnica A., d. d., ne more izpodbijati (ki torej niso sporne), in še to pod pogojem, da bo tožena stranka te terjatve lahko pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. (Odložni) pogoj za veljavnost pravnega posla se tako ni uresničil, kar posledično pomeni, da terjatev B., d. o. o., ni bila prenesena v premoženjsko sfero tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00007163
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - nadomestilo za invalidnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - posredni oškodovanec - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008001
OZ člen 10, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
zavarovanje obveznosti - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - bančna garancija - stečaj glavnega izvajalca - javna naročila - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - vzročna zveza - obstoj protipravnosti - načelo prepovedi povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode
Zaveza tožene stranke ni bila le v tem, da tožena stranka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa je posedovanje bančne garancije toženi stranki nalagalo, da se po njej tudi ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožeče stranke.
Tožena stranka (izven pogojev po 631. členu OZ) resda ni bila zavezana k plačilu del tožeče stranke, je pa bila ob ugotovljenih okoliščinah konkretne zadeve v izogib nastali škodi tožeče stranke dolžna aktivirati zavarovanje, kot ga je prav v namen zaščite položaja podizvajalcev zahtevala in posledično vzpostavila.
Pri odškodninski odgovornosti zaradi opustitve preprečitve škode ni nujno, da predpisi tako dolžnost ravnanja izrecno določajo, zadošča že, da je bilo škodo možno predvideti. V takšnem primeru je treba torej presoditi, ali je bilo v času ravnanja (dejanja ali opustitve) njegovo negativno posledico mogoče objektivno predvideti.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
shranjevalna pogodba - hramba - pravica do povračila stroškov - plačilo za trud - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - vrnitev stvari - kondikcija - postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije
Iz dogovora, da je tožena stranka prašiče prevzela v oskrbo in se zavezala zanje ustrezno skrbeti, ni mogoče sklepati na obveznost tožene stranke, da mora živali nemudoma prodati, kar bi izključevalo utemeljenost uveljavljanja povrnitve oskrbovalnih stroškov. Dolžnost (oziroma upravičenje) tožene stranke, da izvede prodajo živali (na katero se sklicuje revident), zgolj kaže tudi na elemente mandatnega razmerja med pravdnima strankama, ki pa so vplivali zgolj na prenehanje izvajanja hrambe živali. Zato ti elementi mandatne pogodbe ne izključujejo upravičenja do povrnitve oskrbovalnih stroškov v času izvajanja hrambe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008687
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - škoda, povzročena s prometno nesrečo - povrnitev škode - tožbeni zahtevek ZPIZ - posredni oškodovanec - invalidnina - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.