ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev posameznih interesnih organizacij sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša.
To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva, v konkretnem primeru pritožbe zoper odločbo DVK, ki se nanaša na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev, začne teči z vročitvijo tega seznama.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja - blodnjavost
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili vse potrebne okoliščine za oceno, ali so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Pravilna je tudi njuna ocena, da nasprotna udeleženka s tem, ko zaradi odklanjanja zdravil zapada v stanje tako hudih motenj stika z realnostjo, da jo je strah pred zastrupitvami, da ne zmore obvladovati svojega ravnanja in zapada v konflikte, resno ogroža svoje zdravje.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru je bil opis življenjskega dogodka, s katerim je tožnik utemeljeval lastninski zahtevek, popoln, a iz njega ne izhaja uveljavljana pravna posledica. Tožba je res nesklepčna, za odločitev o reviziji, ki uveljavlja kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu, pa je pomembno, da je bila nesklepčnost neodpravljiva brez nadomestitve obstoječega življenjskega primera z novim. Pravilo o materialnem procesnem vodstvu torej v konkretnem primeru ni bilo prekršeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev sodnika
Res je, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko med "druge tehtne razloge" spadajo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa tožnikove trditve takega dvoma ne vzbujajo. Okoliščina, da je predlagal izločitev sodnice v tej zadevi in v zadevi P 337/2014, tudi v primeru utemeljenosti predloga, o katerem je pristojen odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), ne bi vzbujal pomisleka v sposobnost stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja večje število sodnikov, v zagotovitev nepristranskega sojenja.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ločeno življenje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede vprašanja obstoja izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama se Vrhovno sodišče strinja s preosojo nižjih sodišč, da obdobja od začetka decembra 2005 do konca novembra 2006, ko sta pravdni stranki živeli skupaj v J., ni mogoče šteti za izvenzakonsko skupnost, ker je njuno skupno življenje trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo za tri mesece prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanju toženki in tožnikovega zdravljenja. To so bili sicer objektivni razlogi za prenehanje skupnega življenja, vendar odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja, dejstvo o toženkini zamenjavi ključavnice na vhodnih vratih stanovanja pa, da toženka ni imela več namena nadaljevati partnerske zveze.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Ker je revidentova navedba že na trditveni podlagi pomanjkljiva, saj razen odstranitve objekta, zelo hudih posledic, ki bi mu zaradi tega nastale, sploh ne navaja, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, saj je v reviziji uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1-1, 75/1-3, 75/3, 76. ZPP člen 339, 339/2-14. ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37a/4. ZZSDT člen 17, 17/1-5, 27, 27/2-2. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - neporavnane davčne obveznosti - pogoji za podaljšanje dovoljenja - ugotavljanje dejanskega stanja - pravica do izjave
Glede na ključno ugotovitev Zavoda v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da pritožnik nima poravnanih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge (čemur pritožnik tudi v pritožbi ne oporeka), Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki temelji na navedeni zakonski ureditvi, ter o neutemeljenosti tožbenih ugovorov.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/4, 83, 83/1, 83/4. - člen 36, 36/1, 36/2.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške funkcije - potrditev negativne ocene - vrnitev zadeve v ponovni postopek - revizija tožene stranke - ni pravnega interesa
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije (s katero je ta potrdil oceno sodniške službe, da tožnik ne ustreza sodniški službi in ugotovil, da je tožniku prenehala sodniška funkcija) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Z odpravo odločbe Sodnega sveta je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan. Ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča.
Glede na določbe novega ZSSve bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00006990
ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/1. ZMZ-1 člen 21, 23, 23/1, 26, 27, 28.
mednarodna zaščita - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - upravni akt - sodba sodišča prve stopnje - dokazno breme
Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno, je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pa dejansko stanje, ki ga je ugotovila toženka v postopku izdaje upravnega akta.
Pričakovanje, ki ga izraža pritožba, da bo uradna oseba postavljala točno določena vprašanja, in da bo torej sama iskala opravičljive razloge za razhajanja v njegovi izpovedi, nima podlage v zahtevi, da je prosilec tisti, ki nosi breme skladnosti in verjetnosti svojih izjav. Zato bi moral pritožnik sam prevzeti nadaljnje pojasnjevanje lastnih izjav, ki so izpostavljene kot problematične, oziroma bi ga moral z ustreznimi vprašanji k temu vzpodbuditi na osebnem razgovoru navzoči svetovalec za begunce.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.. ZDen člen 10, 10/2.. ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263.
dovoljenost revizije - pravica do odškodnine od tuje države - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrednostni spor - dovolitev obnove postopka - pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve - predhodno vprašanje - denacionalizacija
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da pri odločanju o pravici do denacionalizacije ob uporabi drugega odstavka 10. člena ZDen slovenski organ rešuje predhodno vprašanje pravice do odškodnine od tuje države v posameznem konkretnem primeru. Gre sicer za posebno predhodno vprašanje v okviru odločanja v postopku denacionalizacije, vendar ne za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje, ki ga organ ugotavlja sam po uradni dolžnosti in torej ne gre za vprašanje, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (kot npr. ugotovitvena odločba o državljanstvu - 63. člen ZDen).
Opredelitev sklepa, ki po vsebini svoje odločitve ustvari zgolj učinek za tek konkretnega postopka, kot upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, ob uporabi ustaljenih metod pravne razlage ni mogoča. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu sklepu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku. Samo če bi bil izrek sklepa o prekinitvi postopka ob napačnem poimenovanju akta po svoji vsebini meritorna odločitev v smislu 2. člena ZUS-1 (falsa nominatio), bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. To pa v predmetni zadevi ni podano.
oglaševanje tobačnih izdelkov - dovoljenost revizije - že rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - pravni interes za revizijo
Revidentka ne navaja novih argumentov oziroma razlogov, ki bi terjali ponovno presojo oziroma spremembo ustaljene sodne prakse glede že rešenega vprašanja, ki ga izpostavlja. Navaja le razloge, ki jih Vrhovno sodišče ne more sprejeti in jih je tudi že zavrnilo (sklep X Ips 263/2016). Ker torej revizijo vlaga v zvezi z že rešenim vprašanjem, ponovno odločanje o njem pa ni (več) pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, tudi niso podane okoliščine iz 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo isto pravno vprašanje ponovno vsebinsko obravnavati. Res je sicer v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje zapisalo tudi stališče, za katerega ni podlage v ZOUTI in ki od dosedanje ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča (kot tudi sodišča prve stopnje) odstopa, vendar si revidentka, glede na že ustaljeno sodno prakso v zvezi s pravnim stališčem, ki zanjo ni ugodno, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšala tudi, če bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Zato revizija v tem delu tudi iz tega razloga ni dovoljena.
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedel. Z navedbami, da se je postopek pridobitve diplome po starem programu zanj končal in da mora zdaj študirati še dve leti ter plačati 4.800,00 EUR šolnine, pa ni izkazal niti zelo hudih poledic izpodbijane odločitve.
dopuščena revizija - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - razlaga kolektivne pogodbe - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je za stranke kolektivne pogodbe obvezujoča razlaga kolektivne pogodbe, ki ni objavljena v Uradnem listu RS, ampak le v glasilih sindikata in združenja delodajalcev,
- ali se spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan šteje za "drug, neodložljiv dogodek" v smislu 38. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
- ali bi moralo sodišče ne glede na veljavnost in obstoj razlage kolektivne pogodbe odločiti o zakonitosti ravnanja tožene stranke, ko je tožniku odrekla pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače v skladu s kolektivno pogodbo zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan.
ZKZ člen 19, 20. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 89.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja
Pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano le z navedbo, "da je v odločitvi izpodbijane sodbe o pravnem vprašanju statusa kmeta stališča, ki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma se o tem sploh še ni odločalo."
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.