revizija zoper sklep Vrhovnega sodišča RS - odločitev o pritožbi
V ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni določeno, da bi bilo dopustno vložiti revizijo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - zelo hude posledice - neizkazane posledice - izjemno napredovanje
Revident v reviziji pojasnjuje sicer svoja stališča glede zmotne uporabe materialnega prava, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostil standardu njegove natančne in konkretne opredelitve. Ker pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno, revizije ni mogoče dovoliti niti glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje o tem vprašanju.
ZUP člen 165. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16. ZMZ-1 člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 37. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 4.
mednarodna zaščita - pravica do izjave - splošno znano dejstvo - neskladje izjav prosilcev
Tožena stranka zmotno meni, da je dolžnosti, da prosilca seznani z določeno okoliščino, razrešena zato, ker gre za splošno znano dejstvo. To, da je neko dejstvo splošno znano, namreč pomeni le, da ga ni treba posebej dokazovati (drugi odstavek 165. člena ZUP). Pravica do izjave pa je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih.
ZOZKD člen 5, 6. URS člen 2, 13, 14. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti pred zakonom - prepoved diskriminacije - pravica do varnosti - zahteva za oceno ustavnosti - državljanstvo Republike Slovenije - državljanstvo EU - načelo pravne države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica na podlagi zakona - bistveno enak položaj
Določba 5. člena ZOZKD, ki določa, da so formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu izpolnjeni, če je prosilec državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, upoštevaje okoliščine obravnavanega primera in omejen obseg revizijskih navedb, ne predstavlja kršitve prvega ali drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ustava RS v 34. členu res določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v 35. členu pa določa tudi, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, ne nalaga pa s tem državi obveznosti, da prepreči vsako (nasilno) kaznivo dejanje oziroma zagotovi posamezniku absolutno varnost na svojem ozemlju. Temu ustrezno oziroma toliko bolj ne nalaga državi obveznosti, da v nasprotnem primeru vsakemu prizadetemu posamezniku kljub dejstvu, da ni ravnala protipravno, zagotovi odškodnino.
Odškodnina na podlagi ZOZKD ni ustavna zahteva, temveč pravica, za katero se je zakonodajalec odločil, da jo pod določenimi pogoji zagotovi določeni skupini ljudi.
Ker že Ustava RS (13. člen) sama dopušča, da zakonodajalec na zakonskem nivoju omeji krog upravičencev za določeno pravico glede na državljanstvo, ob odsotnosti utemeljenih revizijskih razlogov o tem, da je revident v bistveno enakem položaju kot državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, ureditev v ZOZDK ni sporna niti z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00007000
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/2, 86, 92. ZIPleK člen 2, 3, 3-3, 6, 6/1, 6/1-6, 6/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 34, 36, 267. Uredba (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES točka (11), (20). Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 člen 1.
ukrep inšpektorja za meroslovje - prepoved prodaje izdelkov - prodaja plemenitih kovin - varstvo potrošnika - načelo sorazmernosti - načelo vzajemnega priznavanja
Revident obstoja zelo hudih posledic s splošnimi navedbami ni izkazal, z izpodbijano odločbo pa mu tudi ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti prodaje izdelkov iz plemenitih kovin in jo sme opravljati naprej, vendar le ob upoštevanju veljavne zakonske ureditve v RS.
Izdelek v smislu ZIPleK je tudi kovani denar, ki je zakonito plačilno sredstvo v katerikoli državi.
Zahteva tožene stranke, ki se nanaša na izdajo potrdila o skladnosti za sporne kovance in medalje po ZIPleK, predstavlja ukrep z enakim učinkom po 34. členu PDEU, vendar za revidenta glede na relevantno pravo EU ni predstavljala nerazumnega bremena.
Postopek obvezne predhodne odobritve po ZIPleK je primeren za dosego zastavljenega cilja, ki je v varstvu pravice potrošnikov do obveščenosti glede lastnosti in kakovosti izdelkov po tem zakonu, prav tako pa, upoštevajoč ureditev področja izdelkov iz plemenitih kovin v ostalih državah članicah EU, ne presega tega, kar je nujno za njegovo dosego.
Uporaba navedenih določb ZIPleK zato omogoča ustrezno uporabo 36. člena PDEU glede utemeljevanja odstopanj od prepovedi ukrepov z enakim učinkom, kot so količinske omejitve pri uvozu.
obnova upravnega postopka - dovoljenost revizije - spor ni izražen v denarni vrednosti
V odločbi o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ustanovitev služnosti - dovoljenost revizije - revizija brez navedbe razlogov za dovoljenost - navajanje revizijskih razlogov
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, saj je v reviziji uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost upravnega spora - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu - procesni akt - akt sodne uprave - sodniška funkcija
Iz izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe jasno izhaja, da je bilo odločeno o zadevi sodne uprave in da je postopek tekel na podlagi določb ZUP. Zoper takšen sklep pa je po presoji Vrhovnega sodišča upravni spor dovoljen, in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00008402
ZUS-1 člen 77. URS člen 23, 25, 62. ZMZ-1 člen 6, 672, 9, 9/6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 288, 288/3.
mednarodna zaščita - pravica do tolmača - doktrina acte clair - vprašanje za predhodno odločanje SEU
Prosilcu za mednarodno zaščito je treba za vložitev tožbe v upravnem sporu zagotoviti pomoč tolmača, če to zahteva in če bi bilo sporazumevanje s pooblaščencem sicer onemogočeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006766
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 101. ZPP člen 32, 32/1.
spor o pristojnosti - spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev
Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun njenih neizplačanih plač.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - bistvene kršitve določb postopka - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je tožniku očitala nesposobnost in jo je tudi dokazala. Ugotovljeno je bilo, da svojih nalog ni opravljal kvalitetno in v skladu s pričakovanji tožene stranke, kar je po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 utemeljen odpovedni razlog (razlog nesposobnosti).
Tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev prepovedi škodljivega ravnanja v skladu s 37. členom ZDR-1, ki določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem, ko je tožnik s smetarskim vozičkom hodil od enega lokala do drugega in redno (ob vseh dnevih nadzora) večino delovnega časa namesto na delovnem mestu preživel v gostinskih lokalih, je škodoval ugledu in interesom toženke, posebej ob upoštevanju, da gre za javno podjetje.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvene kršitve določb postopka - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - opredelitev do navedb strank
Pri dokazovanju razbremenilnega razloga po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 velja obrnjeno dokazno breme, ki je na pravni osebi, ki zatrjuje obstoj takšnega razloga. Dvoma tako v konkretnem primeru ni mogoče razlagati v korist storilca. V več odločbah Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da pravni osebi sicer ni potrebno prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, vendar pa mora s predloženimi dokazi izkazati določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
poškodba pri delu - odškodnina - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 286. člena ZPP je podana, ker je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da se je prvostopenjsko sodišče glede tožnikovega soprispevka oprlo na dejstva, ki niso bila pravočasno zatrjevana. Res je sicer, da je toženec s citiranimi navedbami želel dokazovati predvsem to, da sploh ne more biti odgovoren za nastalo škodo, vendar to ne pomeni ovire, da se te navedbe upoštevajo kot del trditvene podlage tožene stranke tudi pri presoji soprispevka tožnika k nastanku škode.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost sporazuma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - original listine
Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik kršitev določb postopka v zvezi z nepridobitvijo originala sporazuma ni uveljavljal pravočasno in da zato teh kršitev v skladu z 286.b členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi. Tožnik je na okoliščino, da toženka ni predložila originala sporazuma, opozoril takoj, ko je zanjo izvedel.