sporazum o prenehanju delovnega razmerja - neveljavnost sporazuma - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - grožnja - napake volje - ugovor neprištevnosti
Sodišče je ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni bil neprišteven. To dejstvo je (med drugim) ugotavljalo tudi s postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra in ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni imel duševnih težav, zaradi katerih ne bi bil sposoben razumeti, kaj je podpisal in kakšne posledice bo to zanj imelo.
Grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, neveljaven.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 483.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stečaj - odpravnina - ločitvena pravica
Za odločanje v tem sporu je glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odpravnine v višini 2.526,81 EUR, pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja ločitvene pravice in zastavne pravice ter pravice do ločenega in prednostnega poplačila za zavarovano terjatev tožnika ter na zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno plača tožnikovo terjatev, in sicer pred plačilom drugih terjatev iz tega toženčevega premoženja oziroma v vrstnem redu drugih morebitnih pravnomočno priznanih ločitvenih pravic, pa je pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
ZPP člen 286, 286/4, 362, 362/2. ZDR-1 člen 114, 226.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - starejši delavec - prehodno obdobje
Tožnik zamudo pri podaji dokaznega predloga utemeljuje s sklicevanjem na spremembo sodne prakse in dejstvom, da ni imel na voljo podatkov, s katerimi razpolaga tožena stranka. Vendar navedeno ni opravičljiv razlog za zamudo v smislu drugega odstavka 362. člena oziroma četrtega odstavka 286. člena ZPP. Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni načelo vprašanja odpovedi večjemu številu delavcev, torej novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi katerih bi tožnik dobil možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov.
Vrhovno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu in sodbi VIII Ips 316/2015 z dne 19. 4. 2016 pojasnilo, da varstvo pred odpovedjo tudi v prehodnem obdobju uživa delavec, ki določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa kadarkoli v letu, v katerem je odpovedana pogodba o zaposlitvi
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - sestavine pisne sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka v sodbi
Sodišče je v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse. V obrazložitvi sodbe je sodišče sicer navedlo, da je obdolženec v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 in 143. členom ZP-1 dolžan plačati stroške postopka, a je hkrati navedlo, da bodo le-ti odmerjeni na podlagi ZST-1.
ZDR-1 člen 13, 16. OZ člen 94. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
rok za izpodbijanje - ničnost - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru zahtevka za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok), pravica pa v vsakem primeru preneha po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
Iz sodb ne izhaja, v čem konkretno so bile pri sklenitvi sporazuma napake volje tožnika oziroma drugi razlogi za izpodbojnost sporazuma (94. člen OZ, v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1), ki bi utemeljili odločitev o razveljavitvi sporazuma. Iz razlogov sodb ni jasno, v čem naj bi v skladu z določbami OZ obstajala nedopustna grožnja, bistvena zmota, prevara itd.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme
Sprememba organizacije dela ni bila navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot je trdila tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge dejansko porazporedila med druge delavke. Ni možno slediti revizijskim navedbam, da je tožena stranka tožnico razporedila na delovno mesto operaterja, zgolj zato, da bi ji kasneje lahko podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nenazadnje je tožnica pred tem imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto arhivarja, ki je bilo prav tako ukinjeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - diskriminacija - dokazno breme - starševsko varstvo - osebna okoliščina
Tožnica je navedla, da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin (krajšega dela kot pravice iz starševskega varstva), saj ji je podala odpoved, čeprav je izmed treh svetovalcev imela ona najdaljšo delovno dobo in največ izkušenj. S tem je jasno izpostavila dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Dokazno breme, da to ni bil razlog za odpoved, je bilo na toženi stranki.
Če je tožena stranka ob upadu prometa (poslovni razlog) tožnico izmed več izvajalcev na delovnem mestu svetovalca izbrala in ji odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je delala štiri ure oziroma ji v štirirnem delavniku dela na njenem delovnem mestu ni mogla zagotoviti, je odpoved pogodbe o zaposlitvi diskriminatorna, saj je bila kot presežna delavka izbrana na podlagi osebne okoliščine (izrabe pravic iz starševskega varstva).
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 189, 207, 207/2. ZPIZ-2 člen 394.
starostna pokojnina - pokojninska doba - zavarovalna doba
Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas brez plačila prispevkov in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo, je določeno v 189. členu ZPIZ-1.
Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, tega obdobja ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
Tožnik v obdobju od 15. 11. 1973 do 11. 12. 1975 ni bil obvezno zavarovan. V tem času tudi ni bil v delovnem razmerju, je pa dobo za ta čas dokupil. Ta se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Glede na dopolnjeno dobo in starost je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku pravilno priznana predčasna pokojnina po 29. členu ZPIZ-2 in odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 ter na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjšana za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 63 let in 6 mesecev starosti za 0,3 %
Dejstvo, da je bila tožba za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavržena, ne spreminja podlage, na kateri tožnik vtožuje denarni zahtevek, zato ne spreminja stvarne pristojnosti sodišča. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.
Delovno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno tudi glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja ter prijavo v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti drugače kot spor o pravici iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija
Tožnikove navedbe o šikanoznih oziroma diskriminacijskih razlogih za pisno opozorilo so skrajno neprepričljive glede na dejanske ugotovitve sodišč, da bi tožnik tistega dne moral opravljati izpit za regalno dvigalo, kar je delo na višini, zaradi česar je moral pred tem opraviti alkotest (prav tako tudi preostala dva delavca, ki sta opravljala izpit), pri čemer je alkotest pri tožniku pokazal 0,28 promila prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Nikakršne šikane ni v tem, da je tožena stranka na podlagi ugotovitve alkoholiziranosti na delovnem mestu tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja.
Tudi če bi bilo res, da tožena stranka ni v vseh primerih ugotovljene alkoholiziranosti na delovnem mestu ukrepala bodisi s pisnim opozorilom na izpolnjevanje obveznosti ali z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, to še vedno ne bi pomenilo, da gre za nedopustno diskriminacijo, ker je tožena stranka, potem ko je ugotovila tožnikovo alkoholiziranost na delovnem mestu, le tega pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 118, 118/1. ZPIZ-2 člen 28, 28/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejša delavka - reintegracija - varstvo pred odpovedjo - pogoji za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Ker ZDR-1 varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga veže na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev, ni razloga, da se pri tem ne bi upoštevalo znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2.
Pred odločitvijo o podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se od delodajalca pričakuje določena mera skrbnosti, med drugim tudi, da povpraša delavca, ali bo uveljavljal kake posebne ugodnosti. Delodajalec to možnost ima in delavca v tem oziru ne varujejo določbe o varstvu osebnih podatkov. Bistveno je, da delodajalec dobi informacijo, ali delavec izpolnjuje pogoje za znižanje starostne meje za upokojitev in ali jih namerava uveljaviti. Obveznost pridobitve izjave res ne določa noben predpis, vendar delodajalec na ta način ugotovi, ali delavec uživa posebno varstvo pred odpovedjo in se s tem izogne pravni negotovosti v postopku podaje odpovedi.
Tožena stranka sodno razvezo utemeljuje s tem, da ne razpolaga s prostim delovnim mestom, na katerega bi bilo tožnico možno razporediti. Navedena okoliščina, še zlasti ob dejstvu, da gre za večjega delodajalca in da zaposleni pri njej še vedno opravljajo kadrovsko dejavnost, ne more pretehtati nad varstvom pred izgubo opustitve, ki ga tožnica uživa kot delavka pred upokojitvijo. Namen tega varstva je ravno v tem, da tudi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi takšnemu delavci brez njegovega soglasja delovno razmerje ne more prenehati. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale sodno razvezo, tožena stranka ni navajala.
Tožeča stranka in tožena zavarovalnica nista v razmerju delavec in delodajalec. Prav tako ne gre za primer spora iz drugega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj se ta določba ne nanaša na primere, ko naj bi bila zavarovalnica samostojno odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi jo povzročila zaradi "slabega pravdanja" v drugem sporu, oziroma za primere, ko njena odgovornost ne izhaja iz zavarovalnega razmerja med delodajalcem in zavarovalnico. Določba drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 namreč pomeni ureditev atrakcije pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
Zato ne gre za delovni spor, temveč za gospodarski spor iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), za katerega je pristojno odločati okrožno sodišče.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sestavine sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka - kdo plača stroške postopka - ugotovitvena odločba
Odločitev o stroških je sestavni del izreka sodbe, s katero je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo in mora vsebovati odločitev o tem, kdo plača stroške in kolikšni so (prvi odstavek 145. člena ZP-1).
V obravnavani zadevi je sodišče v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse.
OZ člen 171, 171/1. ZDR člen 43, 43/1. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/1, 9/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Revizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo.
Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
kršitev materialnih določb zakona - razlaga zakona - jezikovna razlaga - namenska (teleološka) razlaga - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu
Glede na to, da prvi odstavek 34. člena ZPrCP določa temeljno dolžnostno ravnanje, drugi odstavek pa zgolj alternativni način izpolnitve iste obveznosti, pri čemer se vsebina drugega odstavka v celoti navezuje na prvi odstavek 34. člena ZPrCP, voznik mopeda, ki ne nosi nikakršne zaščitne čelade, že po naravi stvari krši izključno temeljno dolžnost. Navedeno pomeni, da ni videti prav nobenega razloga, da bi se zakonodajalec pri sankcioniranju kršitve istega dolžnostnega ravnanja skliceval tudi na drugi odstavek 34. člena ZPrCP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042242
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3. SPZ člen 109.
nastanek etažne lastnine - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - skupni prostori - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženka je sporni prostor že ob zaključku gradnje spremenila v samostojno funkcionalno enoto, z ločenim vhodom in ločenimi odjemnimi mesti ter ga je od takrat imela v posesti in dajala v najem različnim društvom. Ta dejstva utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe ter da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi trditi in dokazati, da je bil sporni prostor kdaj kasneje spremenjen v skupni prostor ali da je toženka z njim kakorkoli drugače razpolagala. Vendar iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da temu ustreznih dejstev ni niti zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zaključilo, da je na spornem prostoru kot posameznem delu stavbe pravna prednica toženke obdržala pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, zaradi česar zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe njene lastninske pravice ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00007173
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZS člen 101, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 481.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
stroški postopka o prekršku - sklep o stroških - obvezne sestavine sodbe - sestavine izreka sodbe - kdo plača stroške postopka
Ker sodišče z izpodbijano sodbo ni odločilo o stroških postopka o prekrških in v izreku sodbe tudi ni odločilo, kdo je stroške dolžan plačati, je kršilo prvi odstavek 138. člena in prvi odstavek 145. člena ZP-1 na način iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker v pogodbi o zaposlitvi za določen čas razlog za sklenitev pogodbe ni bil naveden, je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To posledično pomeni, da je bila sklenjena za nedoločen čas.