zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka - zavrženje zahteve - ustavitev postopka o prekršku - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - plačilo polovične globe za prekršek
Treba je pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ugasnila storilkina pravica zahtevati sodno varstvo.
preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - poskusno delo - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Glede na drugo točko prvega odstavka 68. člena ZJU je eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca. Ta razlog mora biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas jasno in določno opredeljen, pri tem pa je bistveno, da ni navidezen. Nadomestni delavec mora odsotnega delavca tudi dejansko nadomestiti in izvrševati naloge iz opisa njegovega delovnega mesta. Pri tem pa ni nujno, da odsotnega delavca nadomesti prav na vseh nalogah, ki jih je ta opravljal pred odhodom, temveč da te naloge spadajo med naloge delovnega mesta, na katerem nadomešča drugega delavca.
Dejstvo, da je opravljal predvsem manj zahtevna dela, ni bistveno, saj se od delavca, ki je pričel z delom na novem delovnem mestu ne pričakuje, da bo že od vsega začetka opravljal tudi zahtevnejša opravila, predvsem upoštevajoč dejstvo, da je bil na tem delovnem mestu zaposlen zelo kratko obdobje. Pomembno je le, da te naloge - četudi so lažje - spadajo v delokrog odsotnega delavca.
invalidnost - postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni bil star 55 let. Zato kot invalid II. kategorije ne bi imel nobenih pravic na podlagi invalidnosti razen, če bi se odločil za poklicno rehabilitacijo. Glede na to, da je pri njem podana preostala delovna zmožnost; da dela, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti ni več zmožen opravljati in da ni zmožen za delo v polnem delovnem času, je pravilna razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
Delodajalec mora delavcu invalidu zagotoviti delo z omejitvami, oziroma si ga mora posameznik, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik, prilagoditi sam. Če to ni mogoče, lahko delodajalec delovnemu invalidu po predpisanem postopku odpove pogodbo o zaposlitvi, samostojni podjetnik pa mora prenehati opravljati svojo dejavnost.
ZLDSP člen 2, 3. SPZ člen 109. SZ-1 člen 190. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - nevknjižena lastninska pravica - posebni deli stavbe - prostori hišnega sveta - poslovni prostor
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je po 2. in 3. členu ZLDSP na posameznih delih stavb družbeno lastnino in s tem pravico uporabe in razpolaganja pridobil investitor gradnje. Tožena stranka je s predloženimi listinami izkazala, da je bila njena pravna prednica leta 1960 investitor gradnje večstanovanjske zgradbe, v kateri se nahaja sporni prostor. Pravilno je tudi materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da je lahko investitor in lastnik (tedaj imetnik pravice uporabe in razpolaganja) kljub drugačni projektni dokumentaciji pred prodajo posameznih delov stavbe kupcem, skupen del stavbe preoblikoval v samostojen posamezni del zgradbe. Po sedaj veljavnem 109. členu SPZ lahko to stori z enostranskim pravnim poslom, sodna praksa pa priznava tudi dejansko etažiranje, brez formalnega pravnega akta.
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka že ob zaključku gradnje prostor, ki je bil sicer po projektni dokumentaciji namenjen sobi za sestanke hišnega sveta, spremenila v poslovni prostor s samostojnim vhodom in odjemnim mestom za električno in toplotno energijo, da je ta prostor imela v posesti od zaključka gradnje in ga je od leta 1967 oddajala različnim društvom. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica le s predloženimi prodajnimi pogodbami od leta 1993 (manjkajo prve pogodbe, po katerih je pravica uporabe prešla od pravne prednice tožene stranke do družbe A., p. o.), projektno dokumentacijo, mnenjem projektanta in točkovanjem stanovanja iz leta 2014 (A7) ni uspela dokazati, da je pravna prednica tožene stranke res naknadno s prodajnimi pogodbami na etažne lastnike prenesla tudi pravico uporabe na spornem prostoru. Sodišče druge stopnje je tako pravilno odločilo, da je sporni del stavbe posebni del, da je pravna prednica tožene stranke na njem obdržala pravico uporabe in da se je na podlagi 5. člena ZLNDL njena pravica uporabe spremenila v lastninsko pravico.
ZDSve člen 2, 10. 12, 34, 34/1-4, 34/2, 36, 36/2. ZVDZ člen 58, 105, 105/4.
volitve v državni svet - število elektorjev interesnih organizacij
Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1).
Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00005982
OZ člen 134, 180. ZPP člen 180, 184/2, 285, 367/5, 378, 379/1.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - odškodninski zahtevek - verzija - prekluzija - sprememba tožbe - identiteta tožbenega zahtevka - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če stranka med postopkom poda nove trditve in to takšne, ki predstavljajo podlago drugega (drugačnega) zahtevka, kakor je bil uveljavljan s prvotno tožbo, tedaj ga sodišče več ne presoja v luči reševanja prvotnega zahtevka, marveč mora položaj reševati v skladu s pravili o spremembi tožbe. Povedano drugače: procesnega gradiva, ki predstavlja tako predrugačeno identiteto zahtevka, ni mogoče (in dopustno) reševati z uporabo pravil v prekluziji, marveč je treba najprej razjasniti, za kakšno inačico spremembe tožbe gre (se pravi: ali stranka uveljavlja nov zahtevek poleg ali namesto prvotnega zahtevka), nato pa je sodišče o predlagani spremembi tožbe dolžno procesno odločati.
predlog za dopustitev revizije - dokaz z zaslišanjem strank - materialno procesno vodstvo - branje izpovedbe iz drugega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Iz vsebine utemeljitve predloga po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da bi se obrambi porajal dvom v obtoženkino sposobnost razumevanja danega priznanja krivde, temveč le, kakšno je bilo njeno osebnostno oziroma psihično stanje v času storitve kaznivega dejanja. Obtoženkino obžalovanje in čustvena stiska zaradi postopka, v katerem se je znašla, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na verodostojnost njenega priznanja krivde.
Obsojenka je imela dovolj časa, da je premislila o priznanju krivde, kakor tudi o posledicah priznanja. Res je sicer, da je njen tedanji zagovornik predlagal izvedenca, ki naj bi "opravil profil obdolženke", vendar je to storil na naroku za izrek kazenske sankcije, kar bi pomenilo tudi ob upoštevanju nalog, ki naj bi jih ta izvedenec opravil (ugotavljanje posledic, ki jih je kazenski postopek povzročil pri obdolženki), ter poudarjanje obžalovanja in kesanja, da gre za okoliščine, ki bi lahko vplivale na odmero kazenske sankcije. V postopku priznanja krivde, kakršnihkoli dvomov v sposobnost obdolženke prisostvovati na naroku ali razumeti posledice priznanja, namreč ni izražal in je bil on tisti, kot ugotavlja tudi sodišče, ki se je za priznanje zavzemal.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - delegacija iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - obseg odločanja
Zgolj domneva, da bo Višje sodišče v Ljubljani v zvezi z razlago določbe 398. člena ZKP zavzelo drugačno pravno stališče, kot se zanj v pritožbi zavzema obdolženčeva obramba, ne more predstavljati drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje, da je nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek toženca v višini 35.000 EUR, zaradi litispendence nedopustna.
krajevna pristojnost - delegacija krajevne pristojnosti - drug tehten razlog - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Glede na to, da je obdolženec tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani, je po presoji Vrhovnega sodišča podana okoliščina, ki vpliva na videz nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - obrazložitev predloga za delegacijo pristojnosti
Okoliščina, da je pravdna stranka bivši sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča, je razlog, ki bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost sojenja.
Smotrnost je po določbi 67. člena ZPP, sicer res eden od ključnih razlogov za delegacijo pristojnosti, vendar merilo zanjo ne morejo biti le okoliščine na strani ene pravdne stranke, pač pa na strani obeh pravdnih strank in sodišča.
kršitev določb kazenskega postopka sodišča druge stopnje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - posilstvo - spolna zloraba slabotne osebe - slabotna oseba - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - ugotavljanje dejanskega stanja izven pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - nasprotje o odločilnih dejstvih
Sodišče druge stopnje je kršilo določbo petega odstavka 392. člena ZKP, ko je sodbo spremenilo pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov spisa).
ZPlaP člen 8, 10, 11, 13. ZOR člen 12, 1035, 1041. ZPP člen 8, 215.
bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj pravne podlage - trditveno in dokazno breme - dokazni standard
Kadar komitent banke trdi, da ni dovolil razpolaganja s sredstvi na njegovem transakcijskem računu, je to odločilno dejstvo sporno. Banka je tista, ki mora to dejstvo konkretizirano zatrjevati in dokazovati in sicer v skladu z dokaznimi standardom iz 215. člena ZPP.
V konkretnem primeru je 13. člen ZPlaP odločilnega pomena pri ovsebinjanju dokaznega standarda. Ta določa, kakšno je skrbno ravnanje banke. Razumno je zato pričakovati, da bo banka nasprotne trditve komitenta izpodbila z natančnimi trditvami in dokazi o tem, kdaj je prejela nalog za plačilo in kako je preverila komitentovo identiteto (ali identiteto njegovega pooblaščenca). To seveda ne pomeni, da spornega dejstva ne more dokazovati drugače (npr. z drugimi neposrednimi dokazi). Zgolj z dokazovanjem prek posrednih dokazov pa bo zelo težko dosežen ustrezen dokazni standard.
Praksa, ki se vzpostavi med strankama, je pomembna pri presoji razmerja med gospodarskimi subjekti (12. člen OZ). Pri presoji razmerja med banko in imetnikom transakcijskega računa kot fizično osebo, za katero se ne ugotovi, da bi delovala v okviru svoje poslovne dejavnosti, pa je zgolj drugotnega pomena.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - izpodbijani akt - nedovoljena pritožba - seznam kandidatov
Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Glede na določbo 4. člen ZVDZ, pa roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek).
Seznam kandidatov in seznam izvoljenih predstavnikov nista akta, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interesnih organizacij v volilno telo.
dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - zastaranje - pripoznava - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - vložitev tožbe
Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje. Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).
OZ člen 164, 179, 179/1. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1, 380, 380/1.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - teorija adekvatne vzročnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - teorija jajčne lupine - obseg škode - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - izgubljeni zaslužek - zavrženje revizije
Skupaj s škodnim ravnanjem povzročitelja škodnega dogodka so lahko (so)vzrok škode tudi osebne lastnosti in stanja oškodovanca; in če so, povzročitelj škodnega dogodka ne odgovarja za celotno oškodovančevo škodo.
Po t.i. teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.
Položaj, ko mora sodišče tehtati, ali določeno osebno stanje ali lastnost oškodovanca, ki je prispevalo k nastanku škodne posledice ali njenem večjem obsegu, glede na okoliščine konkretnega primera lahko predstavlja pravno relevanten sovzrok, nastopi le v primeru obstoja takšnega osebnega stanja ali lastnosti. V obravnavanem primeru ta nista bila ugotovljena.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Domnevno nezakonito odločanje sodnika A. A. ter senata Višjega sodišča v Kopru je lahko predmet presoje v postopku odločanja o pravnih sredstvih zoper te sodne odločbe, v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti pa tovrstnih navedb predlagateljev ni mogoče presojati.