Ker je splošno znano dejstvo, da je bil z odločbo toženke z dne 17. 5. 2012 za dobo štirih let imenovan nov direktor SSRS, predlagana odprava izpodbijane odločbe od imenovanja novega direktorja dalje ne more več pripeljati do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba
Ni dvoma, da vsaka izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, ki nalaga rušitev objekta, povzroči materialno škodo, to pa sama zase še ne pomeni težko popravljive škode. Zato se morajo nastali škodi zaradi rušenja objekta praviloma pridružiti še druge negativne posledice rušenja – npr. take, ki izhajajo iz socialnih razmer stranke in njene družine. Tožnik sicer zatrjuje, da v objektu živi skupaj z družino, vendar s pavšalno navedbo, da bi rušenje zanj pomenilo katastrofo, škode, ki naj bi mu zaradi rušenja nastala, ne izkazuje.
brezplačna pravna pomoč - pritožba zoper odločitev organa za brezplačno pravno pomoč - zavrženje pritožbe - pravica do pravnega sredstva - upravni spor
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena ZBPP določa, da zoper odločbe in sklepe organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Zato je tudi po presoji sodišča odločitev o zavrženju pritožbe zoper sklep pristojnega organa za BPP zakonita.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - pooblastilo za zastopanje - pravilnost vročitve
Pooblastilo, ki ga je tožnik dal odvetniku 8. 12. 2010, je splošno in med drugim obsega tudi sprejem odločb v zvezi z zadevo, v kateri je bilo dano. Pooblastilo je bilo predloženo v zadevi inšpekcijskega nadzora, v kateri je bil izdan tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 22. 12. 2011. Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe je del postopka inšpekcijske zadeve in se torej splošno pooblastilo za zastopanje v taki zadevi nanaša tudi na vročanje sklepov o dovolitvi izvršbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - adaptacija objekta
Tožnica v tožbi navaja, da je pred gradbenimi posegi njenega očeta sporna nepremičnina v naravi predstavljala hlev in dvorišče v izmeri 26 m2 in 105 m2, in ne nasprotuje ugotovitvi, da ima obravnavani počitniški objekt tlorisne dimenzije 6,70 x 5,50 m, višinskega gabarita P + M. Že iz tega je razvidno, da ne držijo tožbene trditve, da je šlo le za adaptacijo obstoječega objekta.
ZUSDDD člen 3, 3/2. Direktiva 2003/109/ES z dne 25. novembra 2013 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti daljši čas člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - prosti preudarek - družinski član
Besedna zveza „lahko zavrne“ v danem primeru ne pomeni, da ima organ popolno diskrecijo za odločanje po prostem preudarku. Pri prostem preudarku ima namreč organ možnost, da v okviru zakonitega odločanja zavrne ali pa ugodi prošnji stranke. Kadar gre za odločanje o ustavnih pravicah, takšne diskrecije ne more biti, lahko pa ima organ v odvisnosti od področja in narave pravice določeno – vendar bolj omejeno (kot ne) - polje proste presoje.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - notranja razselitev - prosilec iz Afganistana - malo verjetne in neprepričljive izjave
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da iz informacij o izvorni državi izhaja, da je prisilno novačenje zelo redek in omejen pojav, ki ga je mogoče zaslediti le izjemoma ter da se ljudje Talibanom pridružijo prostovoljno in prisilno novačenje niti ni potrebno in še zlasti iz tega razloga sodišče meni, da je tožnikov strah pred prisilnim novačenjem neutemeljen. Prav tako je pravilno ugotovila, da iz pridobljenih informacij izhaja, da je Kabul precej varen, afganistanske varnostne sile imajo nadzor nad mestom in se zato od tožnika lahko pričakuje, da bi bival v Kabulu.
Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladje v izjavah, glede katerih bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni.
ZPotK-1 člen 29, 30, 31, 34, 35. Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja člen 1, 3, 6, 9.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja
Tožeča stranka si za opravljanje svoje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja na novem naslovu ni predhodno pridobila predpisanega dovoljenja za opravljanje teh storitev in ustrezne nalepke, zato ji je bil pravilno in utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6.
gozdna cesta - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine
Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. junija tistega leta, za katerega se pristojbina odmerja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 30.
seznanitev z osebnimi podatki - pravica posameznika do seznanitve - vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice - zavrženje vloge
Tožena stranka je tožniku že v svojem pozivu za dopolnitev vloge z dne 6. 6. 2011, kot tudi v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnila obseg svojih pristojnosti oziroma pooblastil po določilih 2. člena ZInfP v povezavi s 30. členom ZVOP-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe - pooblastila inšpekcije za okolje
Nadzor nad izvajalcem dimnikarske službe, ali ta pri opravljanju storitev te službe ravna v skladu s predpisi in pravili stroke, izvaja ministrstvo. Inšpektorica za okolje v konkretni zadevi ni opravljala zgolj splošnega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe in določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, saj je preverjala ustreznost ravnanja izvajalca dimnikarske službe pri opravljanju posamezne storitve te službe. V tem primeru pa gre že za opravljanje strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe, ki je, kot rečeno, v pristojnosti ministrstva.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določb ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten zoper akte, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - farmacevtski proizvodi - primerjava blaga
Primerjani znamki METAFEN in TAFEN, ki sta namenjeni označevanju različnih farmacevtskih oziroma medicinskih pripravkov, sta dovolj različni, da ni podana verjetnost zmede v javnosti oziroma verjetnost povezovanja znamk. Proizvodi obeh znamk so namreč namenjeni lajšanju različnih zdravstvenih težav, pri čemer se izdelki, označeni s starejšo tožnikovo znamko, izdajajo na recept, za razliko od izdelkov, označenih z izpodbijano znamko. Poleg tega pa je pomembno tudi dejstvo, da gre za zdravila, ki se prodajajo v lekarnah oziroma specializiranih trgovinah, s posredovanjem strokovno usposobljene osebe.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega in izstopnega DDV - obnavljanje nepremičnine
V obravnavanem primeru gre za naložitev plačila DDV tožniku, tako izstopnega DDV, ki bi ga tožnik moral obračunati, kot tudi vstopnega DDV, za katerega je v postopku ugotovljeno, da ga je neupravičeno odbijal. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tožnik ni verodostojno izkazal, da bi bil postopek pridobitve sporne nepremičnine izpeljan do take mere, da bi tožnik to nepremičnino smel izkazati v svojih poslovnih knjigah med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Tožnik bi moral izkazati, da ima oz. bo imel v zvezi z izdatki, ki naj bi jih imel v zvezi z obnavljanjem navedene nepremičnine, tudi z DDV obdavčen promet, česar pa ni izkazal. Večina spornih računov mu je bila izdana prav s strani prodajalca nepremičnine, in to so okoliščine, ki zbujajo utemeljen sum v verodostojnost oz. resničnost posla nabave nepremičnine.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da so bile tožničine prošnje za dodelitev BPP nepopolne, da je bila zato pozvana k njihovi dopolnitvi, da jih kljub pozivu ni ustrezno dopolnila ter da jih zato ni bilo mogoče obravnavati. Zato je pravilna odločitev, kakršna je izpodbijana, to je, da se vloga kot nepopolna zavrže.
ZBPP člen 39, 40. Odvetniška tarifa člen 19, 19/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
V zadevah brezplačne pravne pomoči o odobritvi brezplačne pomoči in o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči odloča organ za BPP, zato je treba šteti, da je organ za BPP v tovrstnih primerih naročnik storitve (po prvem odstavku 19. člena Odvetniške tarife), zaradi česar bi moral organ po prejemu tožničinega predloga na podlagi tretjega odstavka 19. člena Odvetniške tarife predlog vsebinsko obravnavati, v smislu ocene primernosti plačila predujma glede na predložene izdatke za že opravljene storitve v postopku, ne pa predloga zavrniti.
najemno stanovanje - stanovanjska inšpekcija - pristojnost - javni interes na stanovanjskem področju
Prvostopenjski organ bi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (ko je pri oceni, da opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije na stanovanjskem področju inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa po SZ-1 le v večstanovanjskih stavbah) moral upoštevati tudi določbe 93. in 114. člena SZ-1 ter se, glede svojega ukrepanja v okviru zaščite javnega interesa, do njihove vsebine tudi opredeliti. Ob navedbi, da v obravnavani zadevi ne gre za varovanje javnega interesa, pač pa za varovanje zasebnega interesa najemnika stanovanja v stanovanjski hiši oziroma za spore, ki izhajajo iz najemne pogodbe med tožnikom in najemodajalko, sodišče dodaja, naj prvostopenjski organ svojo odločitev preveri tudi v smislu, kaj predstavlja javni interes in ali morda ni javni interes v tem, da se zagotovi varna raba vseh najemnih stanovanj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Za nastop pravne posledice po šestem odstavku 20. člena ZBPP, da prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, kar šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov. Tožnikov subjektivni odnos oziroma namen, da je navajanje teh podatkov tako pomembno, za odločitev ni relevantna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - okvara zdravja - poseg v osebnostno pravico - odškodnina - odškodninska odgovornost - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je pristojni organ presojal, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za BPP, verjetni izgled za uspeh in ali je zato postopek pred sodiščem razumno začeti. Ker tožnikova prošnja podatkov, ki bi omogočali presojo, ni vsebovala, je organ podatke utemeljeno pridobival uradoma, in to tako od policije kot iz tožilskega spisa ter z njimi tudi sproti seznanjal tožnika. Nasproten tožbeni očitek je neutemeljen. Takšna je tudi tožbena trditev, da zavrnitev predlaganih zaslišanj ni obrazložena. Obširna in izčrpna pa je tudi presoja zbranih podatkov ter njihovo subsumiranje pod zakonske določbe (OZ), pri čemer pristojni organ obrazloži, katere predpostavke odškodninske odgovornosti niso izkazane.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 157, 157/5. ZUP člen 179, 180.
globa za prekršek - stroški postopka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje drugo denarno nedavčno obveznost, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Stališču tožeče stranke, da z ugovori, ki se nanašajo na potrdilo o izvršljivosti, ne izpodbija izvršilnega naslova, ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti. Ker gre za ugovor, ki v postopku davčne izvršbe ni dopusten, tožena stranka njegove vsebinske utemeljenosti ne le ni dolžna, temveč tudi ni pristojna obravnavati. Enako velja za sodišče v upravnem sporu.
Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in ga v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati. Stranka mora v primeru, ko se z vsebino potrdila ne strinja, zahtevati spremembo pri organu, ki je potrdilo izdal.