ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 224, 382, 389, 398, 398/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stečajni postopek - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase. Če te ni, sodišče takega postopka ne začne. Stečajni postopek se namreč vodi zaradi vsaj delnega poplačila vseh obveznosti stečajnega dolžnika, nastalih do začetka stečajnega postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP lahko dolžnik vloži predlog za odpust svojih obveznosti le do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v delu, v katerem te v postopku ne bodo plačane. Predpogoj za odpust dolgov je torej začetek stečajnega postopka, do katerega pa, ker ni stečajne mase, v tem trenutku pri tožnici ne bo prišlo. Njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zato neutemeljena oziroma vsaj preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi na strani upravičenca
S tem, ko sta bila dva odvetnika razrešena zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi z 43. členom ZBPP. Trditve odvetnice, da ji je tožnik ob prvem telefonskem razgovoru povedal, da želi, da delo opravlja točno po njegovih navodilih, ne glede na to, če so ta skladna z njeno strokovno presojo ali ne, tožnik ni zanikal. Nedvomno pa postavljena odvetnica ob sprejetju takšnih pogojev ne bi mogla v redu opravljati svoje poklicne dolžnosti.
ZBPP člen 43, 46, 48. ZUP člen 9, 138, 214, 214/1, 214/1-2, 237, 237/2.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno, kako je tožena stranka prišla do ugotovitve o višini dolgovanega zneska, glede na to, da v izpodbijanem sklepu ni nobenih dejstev o določitvi stroškov iz sodnega postopka – torej o razliki med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Ali je tožena stranka tožniku naložila denarno obveznost, ker naj bi se tožnik s poravnavo odpovedal uveljavljati povrnitev stroškov od nasprotne stranke, iz sklepa ni razvidno.
prispevki za socialno varnost - odpis davčnega dolga - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - vrstni red plačil davka
Tožnica sicer pravilno navaja, da po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 davčna obveznost preneha, ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (absolutno zastaranje). Vendar je drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe ugotovil, da se seznam izvršilnih naslovov, ki je del sklepa o izvršbi, nanaša na davčne obveznosti iz obdobja od leta 2006 dalje. Tako ne gre za davčni dolg za leto 1999, kar pomeni, da do absolutnega zastaranja po omenjeni zakonski določbi ni prišlo.
Če zavezanec plačuje več vrst davkov ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec navede na plačilnem instrumentu. Vendar zakon pri tem določa, da se davek poravna po vrstnem redu prej dospele obveznosti te (izbrane) vrste davka, nato pa se poravnajo drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Pri posamezni vrsti davka se tako vedno poravnajo prej dospele (starejše) obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči
V primeru, ko odobritev nujne brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, to je 43. člen ZBPP, po katerem je upravičenec neupravičeno brezplačno pravno pomoč dolžan vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
denacionalizacija - vlaganja v denacionalizirani poslovni prostor - povrnitev vlaganj - identifikacija poslovnega prostora - višina odškodnine - dokazno breme - obresti
Vrednost poslovnega prostora v času podržavljenja in v času vračanja se ugotavlja na podlagi podzakonskih aktov, na katere napotuje Zden, zato ni mogoče upoštevati izvedenskega mnenja, ki ga je predložila tožnica, saj to ni bilo izdelano v skladu z navedenimi predpisi.
Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD ter se vežejo na pravnomočnost odločbe o povrnitvi vlaganj (in ne na vložitev zahtevka kot uveljavlja tožnica).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina - omejitve pri razpolaganju z nepremičnino - solastnina
Odločitev, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, je utemeljena. Tožnik namreč ne ugovarja dejstvu, da je lastnik nepremičnine, v kateri ne biva, in njeni vrednosti, kakršna je bila ugotovljena na podlagi podatkov uradnih evidenc. Ob upoštevanju polovičnega deleža, s katerim lahko po podatkih zemljiške knjige prosto razpolaga, znaša vrednost premoženja, ki mu pripada 41.817,00 EUR, kar je (bistveno) več od zneska (13.780,00 EUR), do katerega se po določbah ZDIU12 premoženje pri dodelitvi BPP ne upošteva. Tožbene navedbe glede (dejanskih) omejitev pri uporabi nepremičnine na odločitev ne morejo vplivati. Pravnih omejitev za razpolaganje z navedeno nepremičnino (do ½) namreč nedvomno ni. Iz tožbenih navedb pa tudi ni mogoče razbrati, da bi se tožnika oviralo pri razpolaganju s prav tisto (nebivalno) nepremičnino, ki je podlaga za odločitev v konkretnem primeru.
ZASP člen 5, 118. ZDoh-2 člen 18, 35, 38, 41. ZPIZ-1 člen 27. ZZVZZ člen 17.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davek na določene prejemke - merjenje kvalitete storitev - delo skrivnostnega kupca - avtorsko delo - honorar - prejemek na podlagi pogodbe o delu
Glede na določbe sklenjenih pogodb o delu, delo sodelavcev (skrivnostnih kupcev) ne vsebuje elementov, značilnih za samostojno individualno intelektualno stvaritev, in s tem ne izpolnjuje pogojev, kot so za avtorsko delo predpisani v ZASP. Posledično je pravilna odločitev davčnih organov, da se izplačani honorarji obravnavajo kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Drugostopenjski organ pa je dodatno in v korist tožnika preveril tudi, da pri spornem delu ne gre niti za avtorsko delo v smislu poustvarjanja.
ZUP člen 35, 37. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
izločitev uradne osebe - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
upravni spor - zastopanje po pooblaščencu - vročanje pooblaščencu - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - ustavitev postopka
Ker določbi 137. in 138. člena ZPP ne predvidevata vročanja odvetnikom na naslove, ki niso enaki naslovom njihovih odvetniških pisarn, temveč predvidevata zgolj vročanje osebam, ki so zaposlene v odvetniški pisarni in torej na uradnem naslovu odvetniške pisarne, sodišče ni sledilo predlogu odvetnika in mu ni vročalo sodnega pisanja na naslov, ki je drugačen od registriranega naslova njegove odvetniške pisarne.
Ker tožnik v zakonskem roku dolgovane sodne takse ni v celoti plačal, niti niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče štelo, da je tožba umaknjena in postopek ustavilo.
koncesija - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - prikaz točkovanja - obrazložitev odločbe
Četudi prikaz točkovanja vlog ni bil pregledno prikazan v obrazložitvi izpodbijane odločbe, upravni organ zgolj zaradi tega ni storil absolutno bistvene kršitve določb postopka. Na podlagi dokumentacije v spisih zadeve in odgovora tožene stranke na tožbo je namreč mogoče kvalitetno preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve.
Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča v Spodnji Hajdini za kulturni spomenik državnega pomena člen 50a, 50a/5.
kulturnovarstveno soglasje - poseg v kulturni spomenik - varstveni režim - potek roka za izdajo kulturnovarstvenega soglasja
Zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja, četudi je zavrnitev izdana po prekoračitvi zakonskega roka, izpodbije zakonsko domnevo, da je bilo soglasje dano zaradi molka organa.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarno sodno varstvo
Tožnik s tožbo v upravnem sporu opozarja na kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v delovnem sporu. Ker torej ne gre za upravno zadevo, tožnik odločitve, ki jo je sprejelo delovno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Izpodbija jo lahko le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred delovnim sodiščem, ter po izčrpanju vseh rednih pravnih sredstev in v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem RS.
ZTuj-2 člen 75. ZZVZZ člen 7, 7/1, 7/1-13. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4.
dovolitev zadrževanja - podaljšanje dovoljenja - pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje - obrazložitev odločbe - pravna podlaga odločbe
V obrazložitvi odločbe ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je odločil, da tožnik pravico do zdravstvenega varstva uresničuje preko Centra za tujce, ter je iz tega razloga obrazložitev pomanjkljiva. Tega ne določajo členi 73. in 75. člen ZTuj-2, niti 13. alinea prvega odstavka 7. člena ZZVZZ.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Ravne na Koroškem člen 3, 4.
uporaba stavbnih zemljišč - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - omejitev rabe stavbnih zemljišč - plinski rezervoarji
Dejstvo, da tožnik na zemljiščih zaradi bližine plinskih rezervoarjev ne more graditi objektov, na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati, saj predpisi upoštevajo zgolj objektivne okoliščine (da gre za poslovnim dejavnostim namenjena zazidana stavbna zemljišča), ne pa tudi subjektivnih okoliščin, ki tožniku de facto onemogočajo gradnjo oz. ga bistveno omejujejo v njegovi poslovni rabi zemljišč.
Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 točka 13.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge
Izpis iz knjige poslane pošte v obravnavani zadevi ne dokazuje, da je bila vloga na javni razpis poslana priporočeno.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna stvar - pravnomočna odločba - zavrženje ponovne zahteve za priznanje statusa vojnega veterana
Upravni organ mora zahtevo stranke zavreči, če ob njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je bilo o stvari že pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-3, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - sprejem pristojnosti tujih migracijskih organov za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito
Tožena stranka je od italijanskih migracijskih organov prejela pozitiven odgovor, da so v skladu s prvim odstavkom (E) točko 16. člena Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 pristojni za obravnavo tožnikove prošnje in da bodo po naknadno dogovorjenem datumu tožnika sprejeli v postopek. To pa je okoliščina, ki jo zahteva tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ, zaradi katere lahko tožena stranka prosilcu gibanje omeji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, da tožnik ne bi mogel razumeti, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Ob vsebinski presoji izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je ta zakonit in pravilen. Z vidika pravice do izjave stranke, ki spada v okvir 22. člena Ustave, ki jo tožnik uveljavlja v tožbi, je z vidika ustavno-pravnih standardov pomembno, da mora stranka imeti možnost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke oziroma da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev o njegovi pravici, da predlaga dokaze in da se izjavi o rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo upoštevanje teh standardov sporno, pravica do sodelovanja stranke na obravnavi pa ni absolutna in ni nujni sestavni del pravice do izjave iz 22. člena Ustave mimo navedenih standardov, še posebej če je stranko na naroku zastopal pooblaščenec, kot je bilo v konkretni zadevi.