dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina - omejitve pri razpolaganju z nepremičnino - solastnina
Odločitev, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, je utemeljena. Tožnik namreč ne ugovarja dejstvu, da je lastnik nepremičnine, v kateri ne biva, in njeni vrednosti, kakršna je bila ugotovljena na podlagi podatkov uradnih evidenc. Ob upoštevanju polovičnega deleža, s katerim lahko po podatkih zemljiške knjige prosto razpolaga, znaša vrednost premoženja, ki mu pripada 41.817,00 EUR, kar je (bistveno) več od zneska (13.780,00 EUR), do katerega se po določbah ZDIU12 premoženje pri dodelitvi BPP ne upošteva. Tožbene navedbe glede (dejanskih) omejitev pri uporabi nepremičnine na odločitev ne morejo vplivati. Pravnih omejitev za razpolaganje z navedeno nepremičnino (do ½) namreč nedvomno ni. Iz tožbenih navedb pa tudi ni mogoče razbrati, da bi se tožnika oviralo pri razpolaganju s prav tisto (nebivalno) nepremičnino, ki je podlaga za odločitev v konkretnem primeru.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da so bile tožničine prošnje za dodelitev BPP nepopolne, da je bila zato pozvana k njihovi dopolnitvi, da jih kljub pozivu ni ustrezno dopolnila ter da jih zato ni bilo mogoče obravnavati. Zato je pravilna odločitev, kakršna je izpodbijana, to je, da se vloga kot nepopolna zavrže.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določb ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten zoper akte, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
ZASP člen 5, 118. ZDoh-2 člen 18, 35, 38, 41. ZPIZ-1 člen 27. ZZVZZ člen 17.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davek na določene prejemke - merjenje kvalitete storitev - delo skrivnostnega kupca - avtorsko delo - honorar - prejemek na podlagi pogodbe o delu
Glede na določbe sklenjenih pogodb o delu, delo sodelavcev (skrivnostnih kupcev) ne vsebuje elementov, značilnih za samostojno individualno intelektualno stvaritev, in s tem ne izpolnjuje pogojev, kot so za avtorsko delo predpisani v ZASP. Posledično je pravilna odločitev davčnih organov, da se izplačani honorarji obravnavajo kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Drugostopenjski organ pa je dodatno in v korist tožnika preveril tudi, da pri spornem delu ne gre niti za avtorsko delo v smislu poustvarjanja.
najemno stanovanje - stanovanjska inšpekcija - pristojnost - javni interes na stanovanjskem področju
Prvostopenjski organ bi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (ko je pri oceni, da opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije na stanovanjskem področju inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa po SZ-1 le v večstanovanjskih stavbah) moral upoštevati tudi določbe 93. in 114. člena SZ-1 ter se, glede svojega ukrepanja v okviru zaščite javnega interesa, do njihove vsebine tudi opredeliti. Ob navedbi, da v obravnavani zadevi ne gre za varovanje javnega interesa, pač pa za varovanje zasebnega interesa najemnika stanovanja v stanovanjski hiši oziroma za spore, ki izhajajo iz najemne pogodbe med tožnikom in najemodajalko, sodišče dodaja, naj prvostopenjski organ svojo odločitev preveri tudi v smislu, kaj predstavlja javni interes in ali morda ni javni interes v tem, da se zagotovi varna raba vseh najemnih stanovanj.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi na strani upravičenca
S tem, ko sta bila dva odvetnika razrešena zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi z 43. členom ZBPP. Trditve odvetnice, da ji je tožnik ob prvem telefonskem razgovoru povedal, da želi, da delo opravlja točno po njegovih navodilih, ne glede na to, če so ta skladna z njeno strokovno presojo ali ne, tožnik ni zanikal. Nedvomno pa postavljena odvetnica ob sprejetju takšnih pogojev ne bi mogla v redu opravljati svoje poklicne dolžnosti.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega in izstopnega DDV - obnavljanje nepremičnine
V obravnavanem primeru gre za naložitev plačila DDV tožniku, tako izstopnega DDV, ki bi ga tožnik moral obračunati, kot tudi vstopnega DDV, za katerega je v postopku ugotovljeno, da ga je neupravičeno odbijal. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tožnik ni verodostojno izkazal, da bi bil postopek pridobitve sporne nepremičnine izpeljan do take mere, da bi tožnik to nepremičnino smel izkazati v svojih poslovnih knjigah med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Tožnik bi moral izkazati, da ima oz. bo imel v zvezi z izdatki, ki naj bi jih imel v zvezi z obnavljanjem navedene nepremičnine, tudi z DDV obdavčen promet, česar pa ni izkazal. Večina spornih računov mu je bila izdana prav s strani prodajalca nepremičnine, in to so okoliščine, ki zbujajo utemeljen sum v verodostojnost oz. resničnost posla nabave nepremičnine.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - farmacevtski proizvodi - primerjava blaga
Primerjani znamki METAFEN in TAFEN, ki sta namenjeni označevanju različnih farmacevtskih oziroma medicinskih pripravkov, sta dovolj različni, da ni podana verjetnost zmede v javnosti oziroma verjetnost povezovanja znamk. Proizvodi obeh znamk so namreč namenjeni lajšanju različnih zdravstvenih težav, pri čemer se izdelki, označeni s starejšo tožnikovo znamko, izdajajo na recept, za razliko od izdelkov, označenih z izpodbijano znamko. Poleg tega pa je pomembno tudi dejstvo, da gre za zdravila, ki se prodajajo v lekarnah oziroma specializiranih trgovinah, s posredovanjem strokovno usposobljene osebe.
ZUP člen 35, 37. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
izločitev uradne osebe - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
upravni spor - zastopanje po pooblaščencu - vročanje pooblaščencu - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - ustavitev postopka
Ker določbi 137. in 138. člena ZPP ne predvidevata vročanja odvetnikom na naslove, ki niso enaki naslovom njihovih odvetniških pisarn, temveč predvidevata zgolj vročanje osebam, ki so zaposlene v odvetniški pisarni in torej na uradnem naslovu odvetniške pisarne, sodišče ni sledilo predlogu odvetnika in mu ni vročalo sodnega pisanja na naslov, ki je drugačen od registriranega naslova njegove odvetniške pisarne.
Ker tožnik v zakonskem roku dolgovane sodne takse ni v celoti plačal, niti niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče štelo, da je tožba umaknjena in postopek ustavilo.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-8, 7. ZPP člen 150.
dostop do informacij javnega značaja - dokument iz sodnega postopka - pravnomočno končan postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa
Zahteva za dostop do informacije javnega značaja se po določilih ZDIJZ nanaša tudi na tožbo ali pripravljalno vlogo stranke v sodnem postopku, v smislu 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je bil v predmetni zadevi upravni spor, na katerega se je nanašal zahtevani podatek, že pravnomočno končan v času podaje zahteve in izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ni uveljavljala niti v prvostopenjskem aktu niti v tožbi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, je imela tožena stranka zakonito podlago za odločitev v izreku izpodbijanega akta.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - upravni spisi - manjkajoči upravni spisi
Tožena stranka sodišču kljub ponovnemu pozivu ni dostavila upravnega spisa. Ker je iz tožbenih navedb razvidno, da ni sporno samo pravno vprašanje glede veljavnosti podzakonskega predpisa, temveč tudi dejansko stanje, sodišče ni imelo zanesljive podlage, da bi samo odločilo o stvari.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - razkritje revizijskega poročila
Zahtevano revizijsko poročilo ne predstavlja poslovne skrivnosti, saj nista podana ne subjektivni ne objektivni kriterij, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost.
koncesija - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - prikaz točkovanja - obrazložitev odločbe
Četudi prikaz točkovanja vlog ni bil pregledno prikazan v obrazložitvi izpodbijane odločbe, upravni organ zgolj zaradi tega ni storil absolutno bistvene kršitve določb postopka. Na podlagi dokumentacije v spisih zadeve in odgovora tožene stranke na tožbo je namreč mogoče kvalitetno preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - za odločanje pristojna oseba
V upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik. Ta pa lahko, na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP, pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev.
obvestilo o spremembi podatkov v zemljiškem katastru - pritožba - dopustnost pritožbe
Zoper obvestilo, izdano na podlagi prvega odstavka 132. člena ZEN, s katerim je upravni organ obvestil sodišče, katere spremembe so bile evidentirane v zemljiškem katastru, ni mogoče vložiti pritožbe, saj s sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, da tožnik ne bi mogel razumeti, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - starost otroka
Upoštevaje ugotovitev, da v pravnem redu Slovenije ni ustavne pravice do sprejema prijavljenega otroka v vrtec ne glede na zmogljivosti v vrtcu in da v 20. členu ZVrt določen starostni pogoj 11 mesecev za sprejem v vrtec ne pomeni kršitve temeljne (ustavne) človekove pravice do prepovedi diskriminacije na podlagi starosti v smislu prvega odstavka 14. člena Ustave RS, sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da tožena stranka svoje odločitve ne bi smela opreti zgolj na izpolnjevanje starostnega pogoja, pač pa bi morala upoštevati tudi kriterije iz 20.a člena ZVrt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Ob vsebinski presoji izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je ta zakonit in pravilen. Z vidika pravice do izjave stranke, ki spada v okvir 22. člena Ustave, ki jo tožnik uveljavlja v tožbi, je z vidika ustavno-pravnih standardov pomembno, da mora stranka imeti možnost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke oziroma da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev o njegovi pravici, da predlaga dokaze in da se izjavi o rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo upoštevanje teh standardov sporno, pravica do sodelovanja stranke na obravnavi pa ni absolutna in ni nujni sestavni del pravice do izjave iz 22. člena Ustave mimo navedenih standardov, še posebej če je stranko na naroku zastopal pooblaščenec, kot je bilo v konkretni zadevi.
Odlok o dodeljevanju denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Lendava člen 3, 4.
občinska denarna pomoč - pogoji za dodelitev občinske denarne pomoči - namen denarne pomoči
Tožnik se je zaradi nizkih dohodkov ter prometne nesreče, v kateri je bil udeležen, sicer znašel v težki materialni situaciji, vendar pa mu denarna pomoč ne pripada, saj iz občinskega odloka izhaja, da je denarna pomoč namenjena zagotavljanju osnovnih eksistenčnih potreb upravičenca.