ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi
Tožnika sta se z vsebino zapisnika, ki je bil strankam prebran, strinjala in nanj nista imela pripomb. Iz navedenega razloga ter zato, ker v tožbi ne zatrjujeta, niti ne dokazujeta, da je bil zapisnik nepravilen, sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti označitve mej.
Načeloma morajo davčni organi pri davčnih zavezancih opraviti potreben nadzor, da bi odkrili nepravilnosti in utaje DDV. Stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 224/2011 z dne 13. 9. 2012 je, da za zavrnitev odbitka vstopnega DDV ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel veljavne identifikacijske številke. V obravnavani zadevi iz dejanskih okoliščin ne izhaja oz. se tožniku ne očita, da bi sodeloval v goljufivih transakcijah, zato je sodišče v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov navedeno določbo ZDDV glede pravice do odbitka vstopnega DDV dolžno razlagati v skladu s stališči SEU.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V zadevi, v kateri je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, je bila sklenjena sodna poravnava. Dogovorjeni znesek iz poravnave je tožnik tudi dejansko prejel, zato so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP in vračilo prejetih sredstev iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev zasebnega varovanja - licenca za varovanje - bistvena kršitev pravil postopka
Tožniku je bil 1. 3. 2011 v skladu z 29. členom ZIN poslan dopis, naj v roku 5 dni poda pisno pojasnilo in izjavo, katero vrsto del je opravljal za pravno osebo. Tožnik je ta dopis prejel po datumu 2. 3. 2011, ko je bila izdana izpodbijana odločba in tako ni imel možnosti, da bi se izjasnil o ključnih dejstvih, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ in sicer, da naj bi opravljal dejavnost zasebnega varovanja. Dejansko stanje, ki je pravno relevantno za odločitev v tej zadevi, tako ni bilo pravilno ugotovljeno.
nalezljive bolezni - obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - dokazno breme - predložitev upravnih spisov
Tožena stranka niti na ponovni poziv sodišča ni odgovorila na tožbo in ne poslala upravnih spisov. V zadevi je sporna tako zakonitost vodenja postopka kot tudi ugotavljanje dejanskega stanja in posledično uporaba materialnega prava (določb ZNB). Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo presoditi, ali je izpodbijani akt zakonit in izdan v zakonitem postopku, kot je to dolžno storiti na podlagi vložene tožbe. In ker je breme dokazovanja v tem obsegu na strani tožene stranke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, ki ga zahteva zakon, ni izkazala, je moralo sodišče slediti tožbi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Sprememba ali odprava odločbe, zoper katero teče upravni spor, je dopustna le pod pogoji, ki jih določa 273. člen ZUP, med drugim tudi, da organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom. Tožena stranka pa z izpodbijano odločbo ni ugodila zahtevku tožeče stranke, ampak ga je ponovno zavrnila. Odločitve tudi ni spremenila, kot to (nepravilno) sledi iz izreka izpodbijane odločbe: tudi po izpodbijani odločbi se namreč prijavljeni kulturni projekt tožeče stranke ne sprejme v sofinanciranje. Čeprav v izreku, se (z izpodbijano odločbo) dejansko spreminjajo oziroma dopolnjujejo le razlogi in s tem obrazložitev (prvotne) odločbe. To pa pomeni, da ni bistveno napačen in v nasprotju z določbami 213. člena ZUP le izrek izpodbijane odločbe, temveč da za takšno odločbo v določbah 273. člena ZUP sploh ni podlage.
denacionalizacija - upravljavec premoženja - davčne obveznosti - davek od dohodka iz kmetijstva - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - davčni postopek - za odločanje relevantni predpis
Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika; če je teh oseb več, so za izpolnitev solidarno odgovorne. Davčne obveznosti se poplačajo iz premoženja oziroma s prihodki od tega premoženja. Le v primeru, če oseba, ki upravlja premoženje, davčnih obveznosti ne poravna iz premoženja oziroma prihodkov od tega premoženja, lahko davčni organ neplačan davek izterja od upravljavca.
Določba prvega odstavka 418. člena ZDavP-2 se nanaša na vse zadeve, ki so bile ob začetku uporabe tega zakona v teku. Niti po metodi jezikovne razlage namreč ne dopušča zaključka, da se (lahko) nanaša le na procesne določbe, kot smiselno navaja tožnica.
javni uslužbenec - višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - javni natečaj - izbirni postopek
Po 122. členu Ustave RS je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zahteva po javnem natečaju ima namen zagotoviti izbiro najbolje usposobljenih kandidatov, ki bodo lahko največ prispevali k učinkovitemu in uspešnemu delu organa, vsebuje pa tudi zahtevo po pravnem sredstvu. V obravnavanem primeru je bila imenovana posebna komisija, ki je v izbirnem postopku ugotovila strokovno usposobljenost kandidatov in tiste, ki so izpolnili vnaprej predpisane pogoje, predlagala generalnemu direktorju Policije za zasedbo delovnega mesta „višji kriminalistični inšpektor preiskovalec“. Pri tem gre za specifično situacijo, saj je bilo z javno objavo razpisanih več uradniških delovnih mest, ki po številu niso bila omejena. To pomeni, da bi bilo lahko izbranih tudi več kandidatov, kot jih je bilo, če bi ti v postopku, ki je bil vnaprej dovolj natančno določen, dosegli zadostno število točk. Ker v tem primeru tožnica zadostnega števila točk ni dosegla, kar niti ni sporno, ne more z uspehom izpodbijati izbire drugih (desetih) kandidatov.
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1, 59/1-3.
prosti preudarek - mednarodna zaščita - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi eurodac
Tožena stranka je ugotovila, da so bili tožnikovi prstni odtisi že posredovani v bazo EURODAC s strani Romunije. To pa je okoliščina, ki jo zahteva tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ, zaradi katere lahko prosilcu omeji gibanje. Tožena stranka je ob ugotovitvi, da je ta okoliščina podana, tudi logično in prepričljivo s svojimi razlogi argumentirano obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep. Utemeljitev odločitve o omejitvi gibanja je bila utemeljena na ugotovljeni begosumnosti in v tem, da se tožniku prepreči ilegalno prehajanje mej, dokler se ne odloči o pristojnosti glede reševanja njegove prošnje.
ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 47. ZDavP-1 člen 90, 363, 363/1, 363/2. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
obdavčitev pri združitvah in delitvah - oddelitev - dovoljenje za uveljavljanje davčnih upravičenj - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - datum transakcije - vpis v sodni register - prekluzivni rok - določljivost roka - skladnost zakona z evropsko direktivo
Po sodbi Sodišča EU C-603/10, ki je bila izdana po predhodnem vprašanju v obravnavanem primeru, je člen 11(1)(a) Direktive 90/434/EGS treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa pogoj, da mora biti vloga vložena v določenem roku. To sodišče pa je bilo napoteno, da ugotovi, ali so izvedbene določbe glede tega roka, še zlasti določitev njegovega začetka, dovolj natančne, jasne in predvidljive, da se lahko davčni zavezanci seznanijo s svojimi pravicami.
Sodišče sodi, da sta davčna organa v obravnavanem primeru, upoštevaje datum vložitve vloge za izdajo dovoljenja (21. 10. 2005) in datum vpisa oddelitve v sodni register (12. 10. 2005) kot datum transakcije, pravilno in skladno z določbami ZDDPO-1 in ZDavP-1 ter tudi Direktive 90/434/EGS štela, da je tožnik prekluzivni rok, predpisan za vložitev vloge za pridobitev dovoljenja, zamudil. Ob vložitvi vloge za priznanje upravičenj je bila namreč oddelitev v sodni register že vpisana, s tem pa je potekel predpisani rok. Rok „30 dni pred predvidenim datumom transakcije iz 41. člena ZDDPO-1“ je sicer res določen tako, da stranki, ki jo veže, vnaprej ni poznan oziroma je pravočasnost vloge odvisna od pravilnosti njenega predvidevanja. Vendar pa bi se v obravnavani zadevi tožnik na nejasnost relevantnih določb ZDavP-1 lahko z uspehom skliceval le v primeru, če bi vlogo za izdajo dovoljenja v postopku obdavčitve pri združitvah in delitvah vložil pred predvideno transakcijo, to je pred izvedbo vpisa oddelitve v sodni register.
ZVO-1 člen 20. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 2, 2-13, 5, 5/3, 44, 44/3, 44/3-3, 54.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelava komunalnih odpadkov - delež biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih
Odlagati je dovoljeno le obdelane odpadke, pri čemer se ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, po izrecni določbi Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ne šteje za obdelavo odpadkov. Ustrezne obdelave pa tožeča stranka, kljub dopolnitvi vloge, ni izkazala, saj tudi iz predložene ocene izhaja, da je bil delež biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih v letu 2010 med 29% in 38%, namesto dovoljenih 28%.
ZUP člen 165, 165/1, 260, 260-9, 263, 263-5, 267, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Ustavno sodišče je v svoji odločbi začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka vezalo na dan, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana, zato je neutemeljen ugovor tožnikov, da bi morala tožena stranka upoštevati dan vročitve odločbe oziroma dan, ko sta bila tožnika podrobneje seznanjena z njeno vsebino.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23, 23/1,23/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov člen 9.
študent - podaljšanje bivanje v študentskem domu - maksimalno trajanje subvencioniranega bivanja v študentskem domu
Skladno z določbami 23. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov je imela tožnica pravico do dvoletnega subvencioniranega bivanja v študentskem domu ter še 12 mesecev po koncu zadnjega semestra ter še 12 mesecev po koncu zadnjega semestra, ki pa v konkretnem primeru pomeni bivanje v študijskem letu 2007/2008. V študijskem letu 2010/2011 pa bi ji pripadalo še eno leto subvencioniranega bivanja le v okviru izjemnega podaljšanja le tega, če bi izkazala težak zdravstveni ali socialni položaj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi kazenski zadevi
Neutemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka uporabila dvojna merila, ker je tožniku v skoraj identični kazenski zadevi odobrila brezplačno pravno pomoč. Že dejstvo, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena v zadevi hujšega kaznivega dejanja, za katerega je bilo pristojno okrožno in ne okrajno sodišče kot v konkretnem primeru, kaže na to, da pravno pomembne okoliščine niso bile enake.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ureditev meje na podlagi sodne odločbe - podlaga za vodenje upravnega postopka
Ker je sporna meja na podlagi sodne odločbe urejena, ni več podlage za vodenje upravnega postopka. Prvostopenjski organ je zato pravilno in zakonito postopek v tem delu ustavil. Meja je po navedenem določena, zato ni nobene podlage za nadaljnje vodenje postopka o isti zadevi v upravnem postopku.
ZBPP člen 12, 14. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranke je v premoženje tožeče stranke neutemeljeno štela vrednost (dela) stanovanjske hiše, v kateri živi s sinom, saj ima v lasti stanovanje, ki ne presega površinskega cenzusa primernega stanovanja.
Tožnica se ni uvrstila v izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor, ker ni pridobila 5 let ustreznih delovnih izkušenj po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.
dovoljenje za začasno prebivanje - pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine - ožji družinski član - polnoletni neporočeni otrok - preživninska dolžnost staršev
Tožena stranka je pravilno zaključila, da tožničinega sina ni šteti kot ožjega družinskega člana v smislu tretjega odstavka 36. člena ZTuj-1. Po določbi prvega odstavka 216. člena Družinskega zakonika federacije Bosne in Hercegovine je namreč pogoj za podaljšanje preživninske obveznosti staršev po polnoletnosti otroka, njegovo redno opravljanje šolskih dolžnosti, pri čemer zgolj vpis na izobraževalno ustanovo v Republiki Sloveniji, ne da bi tujec le to redno obiskoval in redno opravljal šolske obveznosti, ne pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji redno šola.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor med drugim odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.