brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - premoženje namesto preživnine
Zakon ne predvideva, da se pri ugotavljanju vrednosti premoženja presoja, kakšna je možnost prodaje oziroma drugačnega načina unovčenja nepremičnin ali da bi moralo premoženje prinašati prihodek.
odobritev pravnega posla - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - dokazovanje
Davčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo za davek od dobička iz kapitala, dokazati, da gre za tako vrsto stroška, da mu je strošek dejansko nastal in da ga je plačal zavezanec. Uveljavljani stroški investicij in vzdrževanja se praviloma dokazujejo z računi, ki izkazujejo, da jih je plačal zavezanec.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da je pri odločanju dolžan uporabiti ustrezen materialni predpis, kar je v konkretnem primeru ob odločanju veljavni ZKZ-C.
ZBPP člen 13, 14, 23, 23/1, 23/3, 23/3-1. ZSVarPre člen 12, 20.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca
Organ za BPP je tožnico pravilno štel kot samsko osebo. Po prvi alineji tretjega odstavka 23. člena ZBPP se v družino po tem zakonu ne šteje zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino. Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničina navedba, da ločitev še ni pravnomočna, saj to ni pogoj glede prvo alinejo tretjega odstavka 23. člena ZBPP.
ZEN člen 28, 28/2, 39, 39/1, 39/4. ZZZDR člen 107, 107/2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Iz upravnega spisa je razvidno, da je bilo vabilo na mejno obravnavo poslano tožniku in tožnici osebno, čeprav je bila takrat še mladoletna. Ker pa je bilo vabilo poslano (tudi) tožniku, ki je oče tožnice, in se je ta mejne obravnave udeležil, po presoji sodišča ob upoštevanju določb 107. člena ZZZDR očitana kršitev pravil postopka v tej zadevi ni podana.
ZDPN-2 člen 8, 8/3. ZUP člen 260, 260-1. ZMNV člen 11, 24, 25.
davek na promet nepremičnin - obnova postopka - obnova postopka odmere davka na promet nepremičnin - nova dejstva in novi dokazi - obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine
Tožeča stranka predlaga obnovo postopka odmere davka na promet nepremičnin zaradi obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, torej dokazila, ki ne izkazuje relevantne (končne) posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je podlaga za ugotavljanje davčne osnove po določbi tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2. Tožena stranka zato pravilno ugotavlja, da predloženo obvestilo ne predstavlja takšnega novega dejstva oziroma dokaza, ki je lahko razlog za obnovo postopka v smislu določb ZUP.
ZSRT člen 19, 20, 21. ZLS člen 67. Odlok o turistični taksi Občine Bohinj člen 4, 5, 6, 26.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa
Ker je podana izvirna pristojnost občine za odločanje o odmeri turistične takse, tožbeni ugovor, da župan ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper odmerno odločbo, ni utemeljen.
Položaj zavezanca za plačilo (pavšalne) turistične takse po presoji sodišča ni v nasprotju z zakonom (ZSRT) in Ustavo.
Sporazum med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15, 15/1, 15/2. ZDoh-2 člen 5, 6.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - v tujini plačani davek - dvojno obdavčenje - izključna pristojnost za obdavčitev
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil tožnik v letu 2009 zaposlen pri družbi A. iz Slovenije, ki je slovenski rezident; da je delo opravljal v Sloveniji, občasno pa je bil poslan na izobraževanje v Nemčijo, kjer ni bil prisoten več kot 183 dni v davčnem letu; ter da je vsa izplačila v zvezi z delom tožniku opravila družba A. Ob upoštevanju navedenega je utemeljeno zaključek, da mednarodnega elementa ni in da zato do uporabe določb Sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in s tem do upoštevanja odbitka davka, ki ga je tožnik plačal v Nemčiji, sploh ne pride.
Tožniki imajo prav, da je izrek tisti sestavni del odločbe, ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv. V izreku izpodbijane odločbe bi moralo biti navedeno podržavljeno premoženje, za katero je denacionalizacija zavrnjena oziroma na katero se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo. Ni mogoče šteti, da je nepopolnost izreka zaradi njegove nedoločnosti sanirana s tem, ko je zahtevek glede nepremičnin naveden v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
ZZK-1 člen 1, 13, 13/1, 13/1-1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji za obdobje v letih 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-3, 10, 83. Javni razpis za ukrep: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2010 točka IV.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem celotne kmetije - vpis v zemljiško knjigo
Podatki registra kmetijskih gospodarstev, na katerega se sklicujeta upravna organa obeh stopenj, ne izkazujejo vedno resničnega dejanskega stanja. Ker javni razpis kot pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev določa prvi lastniški prevzem kmetije v celoti, mora upravni organ, če ugotovi neskladje med podatki po registru kmetijskih gospodarstev in po stanju v zemljiški knjigi, ugotoviti resnično dejansko stanje. To pomeni, da mora dati stranki možnost izjave ter upoštevati podatke o lastništvu nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo in izhajajo iz zemljiške knjige, saj je le-ta, javna knjiga, ki izkazuje lastništvo nepremičnin. Če se ugotovi, da je prevzemnik lastniško prevzel vse nepremičnine, ki tvorijo kmetijo in so bile pred prevzemom na podlagi podatkov zemljiške knjige v lasti prenosnika kmetije, je tako ta pogoj javnega razpisa izpolnjen.
Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ od vložnika zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, vlogo pa organ zavrže, če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi. Organ za BPP ne navaja, v katerem delu je tožnikova vloga nepopolna, oz. ne navaja, katerega pogoja za dodelitev BPP ne more ugotavljati zaradi pomanjkljivosti vloge. Zato v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - lastniški delež v gospodarski družbi
Dejansko neposlovanje gospodarske družbe, njen negativni zadnji poslovni izid in tek postopka za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije dokler gospodarska družba iz sodnega registra ni izbrisana, niso okoliščine, ki bi lahko vplivale na tožnikovo zavezo o navedbi podatka o svojem lastniškem deležu v izjavi o premoženjskem stanju. Iz določb ZBPP namreč ne izhaja, da je stvar presoje prosilca, kaj se šteje v premoženje, ki je s podatki v izjavi o premoženjskem stanju podlaga za ugotavljanje njegovega premoženjskega stanja. Kar pomeni, da mora v pisni izjavi navesti vse podatke o premoženju, ki jih obrazec zahteva, glede na stvarna dejstva, ter da odstop od navedbe stvarnih dejstev šteje za navedbo neresničnih podatkov, ki ima za posledico sankcijo, ki jo določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Ugotavljanje, katero v izjavi navedeno premoženje ter v kakšni vrednosti bo podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca, pa je predmet (šele) ugotovitvenega postopka, ki ga organ na podlagi določbe 14. člena ZBPP vodi v skladu z relevantnimi določbami Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in na podlagi tega zakona sprejetega Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
DDV - molk organa druge stopnje - odločanje o pritožbi
Tožena stranka zatrjuje, da glede na vrstni red reševanja in na zapletenost zadeve o pritožbi še ni odločila, vendar ne glede na število pritožbenih zadev, bi po presoji sodišča morala pritožbo tožeče stranke po vložitvi njene nove zahteve obravnavati kot prednostno.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - odlog izvršitve odmerne odločbe
V zadevi je sporen (po)tek petletnega relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave iz drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, in sicer so sporni pravni učinki odloga izvršitve odmerne odločbe na tek (relativnega) zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede določb ZDavP-2 o zastaranju nasploh in še posebej tistih o teku zastaralnih rokov sodišče ugotavlja, da so same po sebi dovolj jasne in jih je kot takšne mogoče uporabiti. In če se jih uporabi, kot so zapisane, je mogoče zaključiti le, da zakon zadržanja teka zastaralnega roka za primer odloga davčne obveznosti ne določa, da v tej zvezi tudi ne napotuje na druge predpise in da torej zastaralni rok pravice do prisilne izterjave davčnih obveznosti teče tudi v času, ko je izvrševanje odločbe odloženo. Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih zadevah (4. člen ZDavP-2), pa tudi iz stališč pravne teorije.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - upravni spor - tožbena novota
Prvostopenjski organ je izhajal iz ugotovitve, da je obveznost tožnika do davčnega dolžnika po računu dospela v plačilo 8. 10. 2010. Tožnik v ugovoru z navedbo, da je davčni dolžnik predlog za izvršbo umaknil, ni izkazal razlogov, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, kot to določa 174. člen ZDavP-2. Ker s tem ni niti smiselno uveljavljal niti izkazal ugovora, da davčnemu dolžniku zneska ne dolguje (več), tožbeni ugovor, da je zoper izdani račun ugovarjal in da zato dolg ne obstoji, predstavlja tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
ZKGZ člen 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 22, 22/2, 23, 23/1, 23/1-1. ZKZ člen 7. ZUKD člen 11. Uredba o podrobnejših merilih za presojo ali je obdelovalec ravnal kot dober gospodar člen 3. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 3, 3/1, 3/1-1.
Organ prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnih predpisov določil tožniku zbornični prispevek za leto 2010 v znesku 22,36 EUR ter se je v svoji odločbi pravilno skliceval na zakonsko domnevo, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, po kateri za odmero zborničnega prispevka zadostuje lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.
Procesna napaka, da tožena stranka s tožnikom ni opravila osebnega razgovora, ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, kajti tožnik je imel možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, pa tudi v tožbi ne argumentira, kako je lahko dejstvo, da ni bil zaslišan na osebnem razgovoru, vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnika je ob podaji prošnje zastopal pooblaščenec iz PIC. Poleg tega dejanske okoliščine primera, kot jih je navedel tožnik, v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, oziroma če že ni „na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje“, pa je to jasno po razumnem premisleku in pravni razlagi določb o pogojih za priznanje statusa begunca in subsidiarne zaščite.
CZS člen 37, 37/1, 92, 92/1, 92/2, 96, 96/2, 203, 203/1, 203/3, 203/3-1, 213. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366, 366/2, 406, 406/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ki so prisilne narave.