ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - tek procesnih rokov - nujna zadeva - zavrženje tožbe
Skladno z določilom tretjega odstavka 83. člena ZS procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Zadeve v upravnem sporu po ZBPP pa se obravnavajo kot nujne, zato v teh zadevah procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
DDV - oprostitev DDV - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - oproščena dobava stavbnega zemljišča
V obravnavanem primeru gre za dobavo nepremičnine, ki jo sestavljajo zemljišče in stari objekti, ki niso v fazi predelave v nove objekt oz. niso porušeni, zato ne gre za oproščeno dobavo stavbnega zemljišča v smislu osme točke 44. člena ZDDV-1.
Ker pa gre v konkretnem primeru za oproščeno transakcijo po sedmi točki 44. člena ZDDV-1, bi se tožnik in prodajalec pred opravljeno dobavo sicer lahko odločila za prostovoljno obdavčitev sicer oproščene transakcije in podala skupno izjavo pred pristojnim davčnim organom (drugi odstavek 45. člena ZDDV-1), česar pa v obravnavanem primeru nista storila. Zato tožnik ni upravičen do odbitka vstopnega DDV iz te oproščene transakcije.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - načelo uspeha v postopku
Tožena stranka je dolžna odločiti o stroških nudenja BPP sama, na podlagi lastne presoje, pri čemer pa seveda ne more prezreti razlogov in odločitve sodišča v zadevi, v kateri je bila prosilcu dodeljena BPP, in ki se nanašajo na morebitne nepriznane stroške.
Obnova postopka izdaje lokacijskega dovoljenja je bila dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi vlagateljev zaradi bližine njunih zemljišč z nameravanim objektom. Glede na navedeno lahko vlagatelja varujeta svoje pravice in pravne koristi le v obsegu, kolikor se nanašajo na bližino njunega zemljišča in nameravanega objekta.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Institut brezplačne pravne pomoči (BPP) zagotavlja dostop do sodišča socialno šibkim strankam in ne pokrivanje stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Z 49. členom ZBPP pa je urejen (drugačen) položaj, ko upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ni uspel. V tem primeru je dolžan povrniti sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Po določbah 48. člena ZBPP se torej izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, po 49. členu v primeru pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega zemljišča - izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča
Ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost konkretnega zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni večja od 10%. Podatki o tržnih cenah kmetijskih zemljišč za potrebe ugotavljanja njihovega morebitnega odstopanja od izhodiščne vrednosti zemljišč iz 4. člena Odloka se namreč zbirajo in obdelujejo glede na uradno dostopne podatke o cenah kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo iz evidenc upravnih enot in GURS. Zgolj drugačno zajemanje uradno dostopnih podatkov o cenah kmetijskih zemljišč po letu 2006 pa ne kaže na napačen izračun, česar ne dokazujejo niti oglasi za prodajo iz dnevnih časopisov, ki jih je tožnik priložil.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - že izdana pravnomočna sodna odločba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva in zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker v postopku izvršbe niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, da pritožbenih navedb, ki so se nanašale na odločbo ki se izvršuje, ni upošteval. Z drugačnim ravnanjem bi namreč v pritožbenem postopku obravnaval zakonitost in pravilnost izvršilnega naslova.
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 22, 22/1, 22/1-c. Javni razpis za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje poglavje 2, 2-3, 2-5. ZKme-1 člen 54.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme - poslovni načrt
Med naložbami, ki jih je tožnik sicer konkretno navedel v poslovnem načrtu, nesporno ni ne balirke in ne ovijalke. Zato v konkretnem primeru za uveljavljanje nepovratnih sredstev niso bili izpolnjeni pogoji iz javnega razpisa. Iz slednjega namreč dovolj jasno sledi zahteva, da se nepovratna sredstva dodelijo zgolj za tiste naložbe, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe - zavrženje tožbe
Tožnik je preuranjeno vložil tožbo zaradi molka organa, saj niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. Tako iz listin, ki jih je sodišču poslal tožnik, kot tudi iz njegovih navedb namreč ni razvidno, da bi na drugostopenjski organ vložil ustrezen poziv za izdajo odločbe o pritožbi, vloženi zaradi molka prvostopenjskega organa.
ZPotK-1 člen 2, 2-10, 3, 28, 34, 35. SPZ člen 171.
varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - zastava - neposestna zastavna pravica na premičninah
Neposestna zastavna pravica na premičninah se lahko, glede na določbo 171. člena SPZ, ustanovi izključno s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Ta določba je zavezujoča in pomeni zakonski pogoj za nastanek neposestne zastavne pravice ter se ji z navedbo, da je odsotnost predpisane obličnosti le v breme tožnika, ni mogoče izogniti. Zato pogodb, ki jih je s strankami sklepal tožnik, ni mogoče vsebinsko okvalificirati kot zastavne pogodbe v smislu ustanovitve neposestne zastavne pravice. Čim je tako, pa sklepanje pogodb predstavlja kreditiranje potrošnikov in je treba upoštevati določbe ZPotK-1.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - vloga za izdajo soglasja - soglasje za priključitev za objekt - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Postopek za izdajo soglasja za priključitev, ki je v EZ izrecno opredeljen kot upravni, je prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi vodil po določbah ZUP. Vendar pa so bila procesna pravila, ki jih določa ta zakon, kršena. Tožnik se ni imel možnost udeleževati ugotovitvenega postopka ter pred izdajo odločbe izreči se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kot bi mu to glede na načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), konkretizirano v določbah 146. člena ZUP, moralo biti zagotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Iz tožničinega predloga za razrešitev in tudi iz njenih tožbenih navedb izhaja, da naj bi tožnica razrešitev odvetnice predlagala v zvezi s podpisom dogovora o plačilu stroškov zastopanja z dne 6. 6. 2011. Brezplačna pravna pomoč, za katero je tožnica zaprosila 17. 2. 2012, ji je bila dodeljena z odločbo z dne 6. 4. 2012, torej je evidentno, da je tožnica dogovor o plačilu odvetniških storitev z odvetnico sklenila pred vložitvijo prošnje in odločitvijo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
V skladu z upravnosodno prakso se določilo devetega odstavka 30. člena ZBPP razlaga tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v postopku, v katerem je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. Tožnica pa v postopku, za katerega je bila za izvajalko pravne pomoči določena odvetnica, ni izkazala okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bilo odvetnico treba razrešiti.
pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - začetek teka relativnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaranja - odlog plačila davka - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do pravnomočne sodne odločbe - vračilo davka
Odločbi o odlogu plačila oziroma o zadržanju začetka davčne izvršbe, v konkretnem primeru izdani na podlagi 91. in 20. člena ZDavP, ne vplivata na izvršljivost odmerne odločbe, ki je nastopila s potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in ki v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZDavP-2 pomeni začetek teka relativnega roka zastaranja pravice do izterjave davka po odločbi. Do pretrganja teka zastaranja pravice do izterjave davka zaradi odloga plačila oziroma odloga izvršbe obveznosti iz odmerne odločbe ni prišlo, ker odločanje o odlogu ni usmerjeno v izterjavo davka, kar je po določbah drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pogoj za to, da se tek zastaralnega roka pretrga. Tudi v primeru odloga davčne izvršbe (do pravnomočne sodne odločbe) ni mogoče šteti, da v času odloga izvršbe (relativni) zastaralni rok ni tekel, ker za to v zakonu ni podlage.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki ji je bil dan, torej z aktivnostjo. Dejstvo, da je bila pisno pozvana na dopolnitev vloge, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izločitev uradne osebe - udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju
Ker je na prvi stopnji postopek vodila druga oseba kot na drugi stopnji, v tem primeru smiselna uporaba 4. točke 35. člena ZUP ne pripelje do ugotovitve, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi bistvene kršitve pravil postopka. Tožena stranka je tudi pojasnila, da je njen direktor (na drugi stopnji) opravljal zgolj naloge tehnične podpore za sprejemanje odločitve komisije kot organa druge stopnje, ki izhajajo tudi iz kataloga delovnih mest, in da v postopku ni odločal. Skladno s pravili je namreč odločitev o pritožbi sprejela Komisija za pritožbe.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožničina mati kot oskrbovanka, za katero je tožnici z izpodbijano odločbo določena dolžnost prispevati k stroškom institucionalnega varstva, zanjo ni skrbela celih 31 let. Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev (sicer je dolžnost polnoletnega otroka, da skrbi za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje), ki iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Iz listin upravnega spisa in tudi tožbenih trditev namreč ne izhaja, da bi bilo takšno neizpolnjevanje preživninskih obveznosti tožničine matere izkazano.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 37, 40. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika mejne obravnave ni nedvoumno razvidno, da tožnika nista pokazala svoje meje. Zato organ ne bi smel izdati odločbe po 40. členu ZEN, saj za to (še) niso bili izpolnjeni pogoji (zlasti ni bilo izkazane domneve soglasja s predlagano mejo po petem odstavku 31. člena ZEN), temveč bi moral najprej opraviti ustno obravnavo in nato v odvisnosti od rezultata opravljene ustne obravnave postopati naprej po določbah ZEN.