Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del člen 60, 104, 104/2.
postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na javnem mestu - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti
Stranka mora pridobiti dovoljenje za oglaševanje le v primeru oglaševanja na javnem mestu. Po presoji sodišča določb Odloka o oglaševanju, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenj občine za postavitev objekta za oglaševanje, ni mogoče razlagati na način, da je treba takšno dovoljenje pridobiti tudi, kadar gre za postavitev oglasnih objektov na zasebnih zemljiščih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker neodprava pomanjkljivosti vloge v skladu s pozivom organa že glede ene od zahtev javnega razpisa narekuje zavrženje vloge (drugi odstavek 67. člena ZUP), to pomeni, da ima sodišče že na podlagi te presoje podlago za pritrditev formalni odločitvi prvostopenjskega organa o zavrženju vloge (ob tem ko ugotavlja tudi, da je bil na tako posledico tožnik v pozivu za popravo vloge opozorjen, s čemer je organ zadostil določbam 7. člena ZUP o varstvu pravic strank).
Tožnika, ki s tožbo izrecno uveljavljata ničnost inšpekcijske odločbe (ne uveljavljata njene odprave), bi morala takšen zahtevek postaviti najprej pri upravnem organu, ki je inšpekcijsko odločbo izdal. Upravni organ bi o zahtevku odločal in zoper končno odločbo izdano v upravnem postopku, v katerem bi se odločalo o tem predlogu, da se inšpekcijska odločba izreče za nično, bi lahko tožnika začela upravni spor pri pristojnem sodišču.
obnova postopka - obnova pritožbenega postopka - predlog za obnovo postopka - za odločanje pristojen organ
Ker je bila v konkretnem primeru zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa vložena pritožba, je treba glede na določbo drugega odstavka 266. člena ZUP, ob dejstvu, da je v konkretnem primeru drugostopenjski upravni organ tožničino pritožbo zavrnil, ugotoviti, ali se obnovitveni razlog nanaša na postopek oziroma odločitev drugostopenjskega upravnega organa, torej, ali se predlog za obnovo postopka nanaša izključno na odločbo o pritožbi. V takem primeru bi namreč o obnovi postopka moral odločati drugostopenjski organ, čeprav s svojo odločbo ni odločal meritorno.
V konkretnem primeru se obnovitveni razlog nanaša na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da tožena stranka (to je drugostopenjski organ) o tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ni bila pristojna odločati.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - izpraznitev delovne površine za intervencijska vozila
Četrti odstavek 35. člena ZVPoz določa, da morajo biti evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila proste in prehodne. V konkretni zadevi je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnika navedene določbe nista spoštovala, zato jima je pravilno naložil odpravo pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč je prvostopni organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 52, 52/1, 55a. ZS člen 1, 1/2, 83, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - vložitev ustavne pritožbe - tek rokov med sodnimi počitnicami
Tožena stranka ni presodila pogoja iz 55a. člena ZUstS, ki se nanaša na dovoljenost ustavne pritožbe, nepravilno pa je presodila tudi izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 52. člena istega zakona, po katerem se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Tožena stranka je štetje roka oprla na določbe, ki se nanašajo na tek roka med sodnimi počitnicami (83. člen ZS). Vendar pa določbe ZS veljajo za vsa sodišča v Sloveniji, razen za Ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS).
ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostorov in o načinu njegovega plačila člen 25.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena uporaba poslovnega prostora - sprememba uporabe - soglasje občine k nameravanemu posegu v prostor
Upravni organ je v predmetni zadevi obravnaval določitev nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot posledico nedovoljene uporabe lokala, ugotovljene s predhodno izdano odločbo gradbenega inšpektorja. Tožnik je sicer pridobil Soglasje k nameravanemu posegu v prostor Mestne občine Velenje, vendar pa samo soglasje še ne nadomesti potrebnega upravnega dovoljenja za spremembo uporabe poslovnega prostora.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - zemljiškoknjižno stanje - dokaz o nasprotnem
Po določbi ZGO-1, po kateri je dokaz pravice graditi element popolne vloge, v tem postopku izključuje ugotavljanje nasprotnega, kot izhaja iz predloženih listin oz. zemljiške knjige kot javne knjige, razen kolikor udeleženec predloži dokaz, iz katerega izhaja, da je bila v ustreznem postopku ta domneva izpodbita.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušenje in gradnja novega objekta - slabo stanje obstoječe stavbe - gradnja v primeru naravnih in drugih nesreč
Tožnik je kupil zemljišča z upravnim poslopjem v zelo slabem stanju, ki je onemogočalo obnovo objekta. To pomeni, da v konkretnem primeru rušenja in gradnje novega objekta niso narekovale posebne razmere v smislu četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak zgolj slabo stanje obstoječe stavbe.
sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka spremembe gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe - pravni interes
Zgolj dejstvo, da gre za sosednje parcele, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi moral tožnik kot njihov lastnik sodelovati v postopku izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZDen člen 32, 32/2.
denacionalizacija - gradbeno dovoljenje - ovire za vračilo v naravi - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - pravica graditi - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Da so obravnavana zemljišča pozidana in da objekti niso v lasti tožnika, med strankami ni sporno. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča z drugim odstavkom 32. člena ZDen kot poseben pogoj ni predpisan način gradnje objektov (z dovoljenjem ali brez) oziroma čas njihove gradnje (pred ali po uveljavitvi ZDen), pomembno je le, ali je objekt, ki je bil po podržavljenju zgrajen na zemljiščih, v lasti denacionalizacijskega upravičenca ali ne. Ker v obravnavanem primeru tožnik ne trdi, da so objekti v njegovi lasti, po navedenem ne obstaja dolžnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi. Zato je tudi tožbeno sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen neutemeljeno.
tujec - pravice tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Toženi stranki je bilo izčrpno pojasnjeno, da mora biti izrek odločbe ustrezno pomensko oblikovan glede na določbe prvega in drugega odstavka 75. člena ZTuj-2, ki določajo pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje, kajti le jasen in določen izrek, ki je oblikovan v skladu z določbami 213. člena (ZUP), se lahko izvrši. Kljub jasnim navodilom izrek izpodbijane odločbe še vedno ni oblikovan ustrezno, pomanjkljiva pa je tudi obrazložitev odločbe, saj ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in v Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga na podlagi katere je odločil, da se pravica do osnovne oskrbe in pravica zdravstvenega varstva uresničujeta preko Centra za tujce Postojna. Še vedno ostaja neopredeljeno tudi, na kakšen način gredo tožniku sredstva do denarne pomoči in pravice do osnovne oskrbe ob upoštevanju dejstva, da mu je z odločbo določen kraj bivanja na naslovu društva A.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je bila iz Republike Slovenije odsotna po zapustitvi dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 1. č) člena ZUSDDD. Iz navedenega razloga je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
Tožnica je bila odjavljena iz registra stalnega prebivalstva še pred t.i. izbrisom.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja stranke
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 14. 2. 2011 je razvidno, da je pregled opravil inšpektor brez navzočnosti predstavnika tožeče stranke. Tožeči stranki je bila sicer poslana zahteva, naj se v določenem roku izjavi o dejstvih in okoliščinah, vendar pa zahtevi ni bil priložen zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ampak le fotografije.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Devetnajstletna odsotnost tožnika iz Republike Slovenije je ob splošno znanem dejstvu glede trajanja vojnega stanja na območju nekdanje SFRJ (da je bil Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BIH, sklenjen leta 1995) tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ nikakor ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik tako dolgo časovno obdobje po odselitvi iz Republike Slovenije v mesecu novembru 1991 v BiH do vložitve predmetne prošnje dne 14. 8. 2010, prebival v tujini, je tožena stranka pravilno ugotovila, da v tem primeru ni mogoče trditi, da tožnik od 23. 12. 1990 oziroma od meseca novembra 1991 dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma da je imel v tem času (ves čas) tudi namen dejansko živeti v Republiki Sloveniji.